Za rušenje nebotičnika Vjesnik bodo uporabili več sto kilogramov eksploziva
Objavljeno: 27. 11. 2025 7:56
27. nov 6:41
Rušenje nebotičnika Vjesnik v Zagrebu bo potekalo z miniranjem. Profesor Mario Dobrilović z Rudarsko-geološko-naftne fakultete je povedal, da bo za to potrebnih več sto kilogramov eksploziva. Datum rušenja še ni znan.
Rušenje nebotičnika Vjesnik v Zagrebu bo izvedeno z miniranjem, za kar bo po besedah profesorja Maria Dobrilovića potrebno več sto kilogramov eksploziva. Datum rušenja še ni znan, vendar naj bi se to zgodilo v nekaj tednih. Sam postopek rušenja naj bi trajal manj kot pol minute.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
V Beogradu so zaslišali Filipa V. (26), osumljenega, da je neznanemu moškemu izročil eksploziv "Pentrit", ki je povzročil eksplozijo v Kosovski ulici. Domnevno je moški z eksplozivom nespretno ravnal, kar je povzročilo njegovo smrt. Ugotovljeno je bilo, da bi sedem kilogramov tega eksploziva lahko porušilo zgradbo. Kriminalci naj bi ga kradli iz vojaških tovarn.
Prof. dr. Carole Hodge z Univerze v Glasgow meni, da odločitev v 'primeru Kovačević' obsoja bosanske državljane na življenje v diskriminatornem sistemu v nedoločeni prihodnosti, z malo ali nič možnosti za vstop v evroatlantske integracije. Hodge je preučila pritožbeni postopek, ki je bil opravljen 20. novembra lani, in opazila več anomalij. Visoki predstavnik in hrvaška vlada nista želela, da bi 'primer Kovačević' uspel.
Ameriški znanstvenik je s svojo vztrajnostjo in vizijo rešil milijone ljudi pred lakoto. Kljub skoraj štirikratnemu povečanju svetovnega prebivalstva se je delež podhranjenih ljudi zmanjšal na samo 7%. V Veliki Britaniji so zaradi ostavke v vladi vse bolj verjetne predčasne volitve. Aleks Rajlić, ki je 13 let živela v tujini, deli svoje izkušnje iz Švice, Anglije in Nemčije ter poudarja, zakaj je življenje v Srbiji kljub vsemu posebno. V Botunu so napovedali protest zaradi gradnje kolektorja, saj menijo, da za to nimajo dovoljenja. Milisav S. Popović pa analizira trenutne politične razmere.
Starši dijakov Gimnazije Jovana Jovanovića Zmaja v Novem Sadu so opozorili, da je Vlada Vojvodine iz proračunske rezerve zagotovila skoraj milijon dinarjev za izdelavo elaborata o varnosti zgradbe gimnazije. Hkrati so izrazili zaskrbljenost, ker javnosti še ni znano, katera institucija je zahtevala izdelavo elaborata. Proti direktorju Stojkoviću so bile podane kazenske prijave zaradi domnevnih dejanj, ki so ogrozila varnost učencev in učiteljev. Starši tudi trdijo, da je kazenska prijava proti direktorju ostala neobravnavana, medtem ko je on prejel sredstva za elaborat.
V Črni gori se soočajo z okoljskimi, pravosodnimi in političnimi izzivi. Glavno mesto je pozvalo Ministrstvo za ekologijo k sanaciji bazenov rdečega mulja, ki desetletja ogrožajo zdravje ljudi in okolje v Zetsko-Skadarski ravnici. Višje sodišče je zavrnilo ponujeno varščino za Žarka Bulatovića, aretiranega v primeru "Agrarija", s čimer mu je onemogočilo obrambo s prostosti zaradi obtožb o tihotapljenju cigaret. Hkrati pa je Zirojević iz SD-a napovedal podporo interpelaciji proti Bečiću zaradi razpada varnostnega sektorja.
V Srbiji je Visoki svet tožilstva (VST) začel disciplinski postopek proti tožilki Bojani Savović iz beograjskega Višjega javnega tožilstva (VJT) na podlagi prijave tožilca Miodraga Markovića. Postopek je sprožil odzive, vključno s podporo državljanov, ki so se zbrali pred tožilstvom v Beogradu. Forum pravnikov Srbije je pozval VST k obsodbi pritiskov političnih in drugih organizacij na disciplinsko komisijo v zvezi s tem postopkom.
Rušenje stavbe v Zagrebu ima majhen vpliv na življenje v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.