Centralna banka Azerbajdžana je okrepila regulativni okvir za potrošniške kreditne kartice, da bi spodbudila bolj odgovorno zadolževanje. Spremembe so osredotočene na preprečevanje pretiranega zadolževanja prebivalstva. Hkrati se je obseg potrošniških posojil, ki so jih banke odobrila prebivalstvu, povečal za 5,4 % v primerjavi z začetkom leta in dosegel 8,898 milijarde manatov do konca drugega četrtletja 2025. Število kreditnih organizacij se zmanjšuje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Novice so posredno relevantne za Slovenijo, saj prikazujejo regulativne spremembe in trende na področju potrošniških posojil v drugi državi, kar lahko služi kot primerjava ali opozorilo.
Blubank Saman je poročal o težavah v omrežju Satna in Paya, vendar je centralna banka te navedbe odločno zanikala in jih označila za neresnične. Banka naj bi s tem namenoma vznemirjala javnost.
Po napovedi zaostritve pravil glede prekoračitve dovoljenega limita na bančnih računih, je francosko ministrstvo za gospodarstvo (Bercy) gostilo srečanje bank in predstavnikov potrošnikov. Cilj srečanja, ki ga je vodil minister za gospodarstvo Roland Lescure, je bil 'pomiriti' vse vpletene strani in razpravljati o novem načinu uporabe pravil, ki naj bi začela veljati leta 2026.
Indijska ministrica za finance Nirmala Sitharaman je pozvala podeželske banke, da povečajo izplačilo posojil za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja v kmetijskem in sorodnih sektorjih. Na srečanju, kjer je ocenjevala poslovno uspešnost banke Karnataka Grameena Bank (KaGB) v Ballariju, je ministrica ocenila ključne kazalnike, vključno z rastjo kreditov, slabimi posojili in izvajanjem vladnih shem.
Iranski svet ministrov je na podlagi nedavnega odloka, sprejetega 22. decembra 2024, uradno sprostil pravila za uvoz blaga v državo. Po novih predpisih uvoznikom za izvedbo transakcij ne bo več treba pridobiti neposredne dodelitve deviznih sredstev s strani iranske centralne banke. Gre za pomembno spremembo v zunanjetrgovinski politiki države, ki naj bi olajšala dobavo ključnih surovin in izdelkov v času zaostrenih gospodarskih razmer.
Nova uredba omogoča uvoznikom uporabo lastnih deviznih virov ali drugih alternativnih načinov financiranja, s čimer se država poskuša izogniti dolgotrajnim birokratskim postopkom pri centralni banki. Ta poteza kaže na prizadevanja teheranske vlade, da bi spodbudila gospodarsko aktivnost in zmanjšala pritisk na državne devizne rezerve, hkrati pa zagotovila nemoten pretok blaga na domači trg.
Državna naftna družba Azerbajdžana (SOCAR) je v Romuniji odprla tri nove bencinske servise, s čimer je dodatno utrdila svojo prisotnost na tamkajšnjem maloprodajnem trgu goriv. Novi objekti so začeli delovati pod blagovno znamko SOCAR, kar predstavlja del širše strategije podjetja za širitev v jugovzhodni Evropi. Po poročanju tiskovnih agencij Trend in Azernews azerbajdžanski energetski velikan s tem korakom povečuje svojo konkurenčnost na romunskem trgu, kjer že vrsto let razvija svojo mrežo bencinskih črpalk.
Podjetje SOCAR prek svoje hčerinske družbe v Romuniji vlaga v modernizacijo in širitev infrastrukture, kar vključuje ne le prodajo goriva, temveč tudi spremljevalne storitve za voznike. Ta širitev je tesno povezana z azerbajdžansko zunanjepolitično in gospodarsko usmeritvijo, ki temelji na izvozu energentov in krepitvi vpliva v državah Evropske unije. Romunija ostaja ena ključnih vstopnih točk za azerbajdžanske investicije v regiji, saj državi že vrsto let sodelujeta na področju energetske varnosti in oskrbe z zemeljskim plinom ter naftnimi derivati.
V prvih devetih mesecih leta 2025 je Državni naftni sklad Azerbajdžana (SOFAZ) v celoti izpolnil svoje obveznosti glede nakazil v državni proračun, in sicer je nakazal 10,86 milijarde manatov (6,41 milijarde dolarjev). To je 13,3-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Medtem so se prihodki državnega proračuna, ustvarjeni prek Državnega carinskega odbora (SCC), zmanjšali in znašali 4,748 milijarde manatov. Kljub temu so skupni prihodki državnega proračuna presegli napovedi, predvsem zaradi davkov, storitev v zvezi z nepremičninami in nakazil iz sklada SOFAZ.
Novice so posredno relevantne za Slovenijo, saj prikazujejo regulativne spremembe in trende na področju potrošniških posojil v drugi državi, kar lahko služi kot primerjava ali opozorilo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.