V Grčiji in Evropi alarm zaradi darovalca sperme s kancerogenim genom, ki je oče najmanj 197 otrok
Objavljeno: 10. 12. 2025 11:56
Obsežna preiskava 14 javnih radiotelevizijskih hiš v Evropski uniji je razkrila, da je bil v različnih državah, tudi v Grčiji, za oploditev uporabljen spermij darovalca s kancerogenim genom. Darovalec je postal oče najmanj 197 otrok, kar je sprožilo zaskrbljenost po vsej Evropi.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Informacija o uporabi sperme z genetskimi napakami v postopkih oploditve je pomembna za ozaveščanje javnosti o varnosti reproduktivnih tehnologij in potencialnih tveganjih za zdravje otrok.
V Grčiji je izbruhnila zaskrbljenost zaradi uporabe sperme danskega darovalca, ki je nosil gen TP53, povezan z visokim tveganjem za raka. Ocenjuje se, da je bilo s to spermo spočetih 18 otrok v 11 družinah. Primer odpira vprašanja o prihodnosti teh otrok in o tem, kako bo družba ravnala s tem zapletenim etičnim in zdravstvenim izzivom.
Po podatkih Eurostata imata Bolgarija in Romunija najnižjo pričakovano življenjsko dobo v Evropski uniji. Romunija je leta 2024 imela drugo najnižjo pričakovano življenjsko dobo, 76,6 let. Nasprotno pa je Italija na vrhu lestvice po dolžini življenja. Povprečna starost prebivalstva v EU je 45 let, kar kaže na staranje prebivalstva. Medtem je bil kritiziran govor Ursule von der Leyen o stanju Unije, ki naj bi predstavljal slabosti evropskega projekta.
Ursula von der Leyen je ponovila opozorila o hibridni vojni, ki jo proti Evropski uniji izvaja Rusija, in poudarila potrebo po odzivu. Evropski komisar Kūbilius je predlagal, da bi države na vzhodnem krilu EU razvile sposobnost uporabe dronov za napade na sovražne cilje ob morebitni invaziji. Hkrati pa so evropski diplomati kritizirali Kajo Kallas, visoko predstavnico za zunanje zadeve, češ da je preveč neposredna in deluje kot agentka policije.
Evropska komisija se sooča z nasprotovanjem držav članic glede načrtovanega "zidu proti dronom" na vzhodni meji EU, pri čemer države brez meje z Rusijo niso naklonjene projektu. Hkrati se pojavljajo opozorila o izginjajočem modelu rasti Evrope in nevarnosti, ki jo inakcija predstavlja za evropsko suverenost. V Češki republiki so volitve vzbudile zaskrbljenost v Bruslju zaradi možnega odklona države od proevropske usmeritve in poglabljanja razhajanj glede podpore Ukrajini, še posebej ob morebitni vrnitvi Andreja Babiša. Moldavija pa je kljub poskusom ruskega vmešavanja na volitvah izbrala proevropsko pot.
V Kopenhagnu je potekalo neformalno srečanje Evropske unije, kjer je bolgarski premier Rosen Željazkov izrazil zaskrbljenost, da bi se EU lahko spremenila v 'linijo Maginot', če ne bo zagotovljena zaščita na vseh straneh. Poljski premier Donald Tusk pa je na srečanju izpostavil 'zelo brutalno realnost', kar nakazuje na resnost razprav.
V Evropi se povečuje število napadov na kristjane. Po podatkih Evropskega centra za pravo in pravosodje (ECLJ) so leta 2024 zabeležili 2211 primerov agresije, med njimi 274 primerov fizičnega nasilja. Sovražnost do kristjanov se kaže v različnih oblikah, kot so vandalizem, požigi, profanacije in diskriminacija. Poročilo tudi razkriva, da se število prijavljenih primerov pogosto podcenjuje in da javne institucije ne ustrezno reagirajo. Islamski skrajneži in levičarski ekstremisti pogosto delujejo skupaj pri napadih na kristjane.
Informacija o uporabi sperme z genetskimi napakami v postopkih oploditve je pomembna za ozaveščanje javnosti o varnosti reproduktivnih tehnologij in potencialnih tveganjih za zdravje otrok.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.