Novi članki so dodatno poudarili, da kljub stabilni želji po otrocih v Nemčiji, dejanska stopnja rodnosti upada, kar je povzročilo naraščajočo 'vrzel v plodnosti'. Raziskovalci so se osredotočili na iskanje pojasnil za ta navidezni paradoks, ki nakazuje na kompleksne družbene in individualne dejavnike, ki vplivajo na odločitve o rojstvu otrok.

Nova študija je potrdila poglabljanje vrzeli med želenim številom otrok in dejanskim številom rojstev v Nemčiji. Kljub temu, da želja po otrocih ostaja stabilna, se je stopnja rodnosti občutno zmanjšala. Strokovnjaki domnevajo, da mnogi odrasli preložijo rojstvo otrok, kar prispeva k padcu števila rojstev, ki so letos nižja kot preteklo leto. V Spodnji Saški so matere pri prvi poroki v povprečju stare skoraj 30 let, kljub temu pa ima ta zvezna dežela najvišjo stopnjo rodnosti v primerjavi z drugimi nemškimi deželami.