Objavljeno: 11. 1. 2026 7:41
Kmetijski sektor se pred velikim panožnim srečanjem pripravlja na obdobje znižanih pričakovanj za leto 2026, saj se pridelovalci spopadajo z naraščajočim pritiskom na cene hrane. Čeprav so potrošniki dlje časa občutili posledice visoke inflacije pri nakupu živil, se zdaj gospodarsko breme prenaša neposredno na kmete. Ti morajo prilagoditi svoje poslovne modele v okolju, kjer stroški pridelave ostajajo visoki, odkupne cene pa se znižujejo.
Zaradi omenjenih razmer se je razpoloženje v panogi pred napovedanim srečanjem znatno poslabšalo. Analitiki opozarjajo, da bodo kmetje v prihodnjem obdobju težje vzdrževali donosnost, kar bi lahko vplivalo na dolgoročne investicije v kmetijstvu in stabilnost preskrbe s hrano. Pritiski prihajajo predvsem s strani trgovskih verig in globalnih tržnih nihanj, ki ne dopuščajo večjega manevrskega prostora za ohranjanje višjih cen na izvoru.
Napovedi za leto 2026 kažejo na nujnost strukturnih prilagoditev, saj sektor ne pričakuje hitrega okrevanja ali stabilizacije trga. Kmetje se bodo morali osredotočiti na večjo učinkovitost in morebitno povezovanje, da bi ublažili negativne finančne učinke, ki jih prinaša trenutna gospodarska dinamika na področju hrane.
"Kmetje morajo zdaj obvladati povečan pritisk na cene."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Kmetje | Negativno |
| Potrošniki | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje na nemškem kmetijskem trgu neposredno vpliva na slovensko gospodarstvo, saj je Nemčija ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. Nižja pričakovanja in pritiski na cene v Nemčiji se pogosto z zamikom odrazijo tudi na slovenskem trgu, kjer so kmetje prav tako podvrženi pritiskom evropskih trgovskih verig.
Spremembe v cenovni politiki kmetijskih pridelkov v jedrnih državah EU lahko vplivajo na konkurenčnost slovenskih kmetov in na maloprodajne cene hrane v Sloveniji. Stabilnost kmetijskega sektorja v širši regiji je ključna za slovensko živilskopredelovalno industrijo.
10. okt 13:04
Avstrijski inštitut za ekonomske raziskave (Wifo) napoveduje, da se bodo cene hrane v Avstriji letos v povprečju zvišale za 3,8 odstotka, leta 2026 pa za 3,2 odstotka. K splošni inflaciji naj bi se rast cen hrane ponovno bolj prispevala od junija dalje. Največja rast cen v letošnjem letu pa se pričakuje pri energiji in storitvah.
Nova raziskava Forsa je pokazala, da večina ljudi v Nemčiji meni, da so jih višje cene hrane močno prizadele, zlasti pri nakupovanju v supermarketih. Raziskava osvetljuje pomisleke v nemških gospodinjstvih glede naraščajočih stroškov.
29. nov 9:56
Švicarska investicijska banka UBS je napovedala rast cen bakra do leta 2026. Razlog za to naj bi bili pogosti izpadi v rudnikih ter veliko dolgoročno povpraševanje, ki ga spodbujajo naložbe v elektrifikacijo in energetski prehod. UBS je ciljno ceno za baker za marec 2026 zvišal za 750 dolarjev, na 11.500 dolarjev.
6. jan 22:42
Povprečna letna inflacija v Nemčiji je leta 2025 znašala 2,2 odstotka, kar je enaka raven kot v predhodnem letu, je v poročilu navedel nemški zvezni statistični urad. Po obdobju izrazite rast cen v preteklih letih se je pritisk na cene le rahlo umiril, pri čemer so k skupni rasti cen najbolj prispevale podražitve storitev, zavarovanj, potovanj in živil. Nasprotno so se cene energentov v tem obdobju znižale, kar je delno ublažilo splošno rast življenjskih stroškov. Ekonomisti napovedujejo, da se bo trend zmerne inflacije nadaljeval tudi v prihodnje. Po njihovih ocenah bo stopnja rasti cen tudi leta 2026 ostala nad mejo dveh odstotkov. Čeprav se val visoke inflacije iz preteklosti umirja, ostajajo podražitve na področju storitvenih dejavnosti opazne in še naprej vplivajo na kupno moč potrošnikov v največjem evropskem gospodarstvu.
13. nov 20:05
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) napoveduje, da se bo vrednost globalnega uvoza hrane leta 2025 povečala za skoraj 8 odstotkov. Glavni razlog za to rast so višje cene kave in kakava, ki ju pretežno kupujejo bogate države, medtem ko se cene žit in sladkorja znižujejo. Pričakuje se, da bo uvoz osnovnih živil letos dosegel 2,22 bilijona dolarjev, kar je drugo leto zapored, da se povečuje po kratkem padcu v letu 2023.
9. jan 19:43
Države članice Evropske unije so v petek z večinskim glasovanjem potrdile prostotrgovinski sporazum z južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Kljub odločnemu nasprotovanju nekaterih držav, med katerimi sta bili najglasnejši Francija in Avstrija, je bil dogovor sprejet, s čimer se končujejo pogajanja, ki so trajala več kot četrt stoletja. Cilj sporazuma je predvsem odprava carin in spodbujanje gospodarskega sodelovanja med obema blokoma. Sprejetje sporazuma je naletelo na ostre kritike v kmetijskem sektorju, kjer kmetijske zbornice v Avstriji opozarjajo na usodne posledice za domače pridelovalce. Kmetje se bojijo povečanega pritiska konkurence s strani južnoameriških agrarnih velikanov, ki po njihovem mnenju ne izpolnjujejo enakih okoljskih in kakovostnih standardov kot evropske kmetije. Predstavniki kmetov v Zgornji in Spodnji Avstriji so dogovor označili za fatalen udarec za stabilnost lokalne pridelave hrane. Nasprotno pa gospodarski krogi in zagovorniki sporazuma poudarjajo priložnosti za širitev izvoza in dostop do novih trgov. Po mnenju podpornikov bo odprava carin zmanjšala stroške za industrijski sektor in okrepila geopolitične vezi med Evropo in Južno Ameriko. Kljub potrditvi na ravni EU se pričakuje, da bodo nezadovoljni kmetje nadaljevali s pritiski na nacionalne vlade, saj sporazum sproža globoke delitve med gospodarskimi in okoljskimi interesi.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Kmetje | Negativno |
| Potrošniki | nevtralno |
Dogajanje na nemškem kmetijskem trgu neposredno vpliva na slovensko gospodarstvo, saj je Nemčija ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. Nižja pričakovanja in pritiski na cene v Nemčiji se pogosto z zamikom odrazijo tudi na slovenskem trgu, kjer so kmetje prav tako podvrženi pritiskom evropskih trgovskih verig.
Spremembe v cenovni politiki kmetijskih pridelkov v jedrnih državah EU lahko vplivajo na konkurenčnost slovenskih kmetov in na maloprodajne cene hrane v Sloveniji. Stabilnost kmetijskega sektorja v širši regiji je ključna za slovensko živilskopredelovalno industrijo.