Ameriška mesta preoblikovala enosmerne ulice nazaj v dvosmerne

Sodobna mesta po vsem svetu se srečujejo z vedno večjimi izzivi pri ohranjanju bivalne kakovosti, kar kažejo primeri iz Aucklanda, Washingtona in Lahoreja. V Aucklandu na Novi Zelandiji se prebivalci v poletnem času množično izseljujejo v podeželske regije, s čimer mesto paradoksalno doseže svoj funkcionalni vrhunec šele takrat, ko so motorne ceste izpraznjene. V Washingtonu, D.C., profesor na univerzi UDC izpostavlja pomen dostopnosti javnega prevoza, kot je podzemna železnica, ki omogoča alternativo sicer prevladujoči avtomobilski kulturi ameriških predmestij. Medtem v pakistanskem Lahoreju poročajo o uničujočih posledicah širitve cestne infrastrukture, ki je nadomestila nekdanje zelene pasove s betonskimi nadvozi in podvozi. Analiza mestnih okolij kaže na močan razkorak med načrtovano infrastrukturo in dejanskimi potrebami prebivalcev po mirnem in zelenem okolju. V Lahoreju je beton popolnoma pogoltnil naravno okolje, prometni kaos pa se kljub novim cestam ni zmanjšal, temveč je postal nevaren za pešce. Podobno v Aucklandu opažajo, da so hiše, zgrajene pred sto leti, slabo izolirane in neustrezne za zimski čas, medtem ko mesto poleti oživi šele v odsotnosti polovice prebivalstva. Izkušnje iz Washingtona potrjujejo, da bližina javnega prometa bistveno izboljša kakovost življenja, a je takšna ureditev v močnem kontrastu s preteklostjo, kjer je bil avtomobil edino sredstvo premikanja. Skupna točka teh mestnih središč je nenehen boj med ohranjanjem spomina na zeleno preteklost in sodobnim pritiskom urbanizacije. Preoblikovanje mestnih bulvarjev v večpasovnice v Lahoreju ni rešilo zastojev, temveč je uničilo mestni značaj. Poročila poudarjajo, da bi morala mesta ponovno premisliti svoje prioritete in prednost namesto avtomobilom podeliti ljudem, naravi in dostopnemu javnemu prevozu, da bi postala resnično funkcionalna skozi celo leto.

Vlada Združenega kraljestva razmišlja o uvedbi obveznih testov vida in kognitivnih sposobnosti za starejše voznike. Poleg tega se napovedujejo spremembe zakonov o mobilnih skuterjih, ki veljajo že 40 let. Vozniki bencinskih in dizelskih vozil se lahko soočijo z višjimi stroški parkiranja, saj so nekatere občine, pod vodstvom laburistov, odobrile zvišanje cen do 49 odstotkov. Laburistična ministrica je branila nove ukrepe za omejevanje vožnje pod vplivom alkohola, ki so sprožili zaskrbljenost med lastniki pubov.

Britanska laburistična vlada je pod vodstvom ministrice za lokalni promet Lillian Greenwood napovedala ambiciozen načrt za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, s katerim želi v naslednjem desetletju število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih zmanjšati za skoraj dve tretjini. Strategija, ki so jo v parlamentu označili za konec "izgubljenega desetletja" na področju prometne varnosti, se osredotoča na štiri ključna področja, pri čemer so pod posebnim drobnogledom mladi vozniki, stari od 17 to 24 let, ki so udeleženi v skoraj četrtini vseh nesreč. Vlada ocenjuje, da pomanjkanje nacionalne strategije britansko gospodarstvo letno stane približno sedem milijard funtov zaradi izgube produktivnosti. Vzporedno z varnostnimi ukrepi se vlada spopada s kritično infrastrukturo in krizo udarnih jam na cestah po Angliji. Uvedli so nov sistem ocenjevanja lokalnih oblasti po principu semaforja, ki razvršča 154 organov glede na njihovo učinkovitost pri popravilih. Za vzdrževanje cest in sanacijo jam je bilo namenjenih rekordnih 7,3 milijarde funtov, vendar so nekateri sveti kljub temu prejeli rdečo oceno zaradi nezadostnih investicij ali slabih preventivnih metod. To razkriva velike razlike v kakovosti cestnega omrežja med regijami, kot so Leeds in Manchester, ki sta dobila zeleno luč, ter manj uspešnimi občinami. Medtem ko se krepijo pritiski javnosti za spremembe prometnih predpisov, zlasti glede velikosti rumenih križišč, kjer vozniki pogosto prejemajo nepravične kazni, so se pojavila tudi opozorila gospodarskih združenj. Združenje Transporting New Zealand je vlado pozvalo, naj ne uvaja cestninjenja obstoječih cest, saj bi to pomenilo dvojno obremenjevanje uporabnikov, ki so infrastrukturo že plačali prek trošarin na gorivo in registracij. Predlagajo, da cestnine ostanejo rezervirane izključno za nove infrastrukturne projekte, kjer je korist za voznike v smislu prihranka časa in večje varnosti jasno vidna.