Objavljeno: 6. 1. 2026 4:42
Oblasti v Sydneyju so predstavile nove urbanistične strategije za spopadanje s hitro rastjo prebivalstva, ki naj bi se s trenutnih petih milijonov do prihodnjih desetletij podvojilo na deset milijonov. Da bi ohranili kakovost bivanja v avstralski metropoli, načrtovalci stavijo na preobrazbo mesta v bolj igrivo in dostopno okolje, kjer bi večji poudarek namenili urejanju stranskih ulic in pešpoti. Cilj teh prizadevanj je ustvariti t. i. žive uličice, ki bodo služile kot javni prostori za druženje in prosti čas, ne le kot prometne povezave.
Strokovnjaki poudarjajo, da bo ključ do uspešnega upravljanja tako obsežne demografske spremembe v inovativni rabi prostora in revitalizaciji manj izkoriščenih delov mesta. Poleg stanovanjske problematike se načrti osredotočajo na zagotavljanje trajnostne infrastrukture, ki bi preprečila preobremenitev mestnega jedra. Razprava o prihodnosti Sydneyja vključuje tudi vprašanja o gostoti poselitve in dostopnosti rekreacijskih površin, kar bo ključno za ohranjanje statusa enega najbolj zaželenih mest za življenje na svetu.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Sydney | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Sydneyju je za slovenskega bralca zanimivo predvsem z vidika globalnih trendov urbanizacije in reševanja prostorskih stisk v hitro rastočih mestih. Čeprav Slovenija nima neposrednih strateških povezav s tem projektom, lahko slovenski urbanisti in načrtovalci črpajo ideje iz avstralskih pristopov k urejanju javnih površin in trajnostnemu razvoju mestnih središč, kar je relevantno tudi za razvoj Ljubljane in drugih večjih slovenskih krajev.
22. sep 14:05
Dunajska mestna vlada je predstavila drugo dunajsko strategijo za otroke in mladino, ki bo služila kot smernica za projekte in ukrepe v obdobju od 2025 do 2030. Cilji in teme strategije so bili določeni na podlagi ankete, izvedene med približno 2.000 otroki in mladostniki.
14. okt 18:05
Minister za izobraževanje Noureddine Nouri je predstavil ključne točke novega strateškega načrta ministrstva za obdobje 2026-2030. Načrt si prizadeva za bolj pravično, inovativno in učinkovito šolstvo v Tuniziji.
12. sep 15:05
Moldavsko Ministrstvo za energijo je predstavilo osnutek nove energetske strategije do leta 2050, ki predvideva korenito preobrazbo energetskega sektorja in zmanjšanje uvoza energetskih virov za 50 %. Strategija vključuje povečanje deleža obnovljivih virov energije na 90 % pri proizvodnji električne energije in ustvarjanje 40.000 novih delovnih mest. Za izvedbo strategije bo potrebnih približno 43 milijard evrov investicij.
Napoveduje se, da bodo emisije ogljika zaradi izgorevanja fosilnih goriv leta 2025 dosegle novo rekordno raven. Kljub temu obstaja upanje zaradi hitre rasti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem v državah, kot je Kitajska, ki se približujejo vrhu izpustov toplogrednih plinov.
Nova Zelandija je napovedala načrte za izkoreninjenje divjih mačk do leta 2050, s ciljem zaščite biotske raznovrstnosti države. Minister za ohranjanje narave, Tama Potaka, je divje mačke označil za »hladnokrvne ubijalce« in jih bo dodal na seznam ciljev v okviru pobude Predator Free 2050.
11. dec 3:57
V Sydneyju se obeta gradnja 9000 novih domov v okolici metro postaje, kar pa povzroča nesoglasja med dvema lokalnima svetoma. Medtem ko eden projekt podpira s pridržki, ga drugi želi v celoti zavreči.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Sydney | nevtralno |
Dogajanje v Sydneyju je za slovenskega bralca zanimivo predvsem z vidika globalnih trendov urbanizacije in reševanja prostorskih stisk v hitro rastočih mestih. Čeprav Slovenija nima neposrednih strateških povezav s tem projektom, lahko slovenski urbanisti in načrtovalci črpajo ideje iz avstralskih pristopov k urejanju javnih površin in trajnostnemu razvoju mestnih središč, kar je relevantno tudi za razvoj Ljubljane in drugih večjih slovenskih krajev.