Indijska rupija se sooča s pritiski zaradi velikega neravnovesja med uvozom in izvozom, kar povečuje odvisnost od intervencij indijske centralne banke. Ta je v zadnjem mesecu porabila 10 milijard dolarjev iz deviznih rezerv za podporo rupiji. Pričakuje se, da bo rupija do konca novembra trgovala v območju 88,5–89 rupij za ameriški dolar. Gibanje dolarja in napredek v trgovinskih pogajanjih med ZDA in Indijo bosta ključna dejavnika. Objavljeni podatki o inflaciji kažejo na rahel padec rasti cen življenjskih potrebščin, kar dodatno vpliva na vrednost rupije. Poleg tega na rupijo vplivajo tudi pričakovanja glede odločitev ameriške centralne banke (Federal Reserve) o obrestnih merah in morebitni dogovor o trgovini med ZDA in Indijo, ki bi lahko izboljšal razpoloženje vlagateljev.

Po padcu ameriškega izvoza sta se ZDA in Švica dogovorili o nižjih carinskih stopnjah. Kljub temu industrijsko združenje Swissmem opozarja pred preveliko evforijo.

Po dolgih pogajanjih z ZDA naj bi se ameriške carine na švicarske izdelke znižale na 15 odstotkov, kar je enako carinski stopnji za blago iz EU. Gospodarstvo je na dogovor odreagiralo zadržano, Swissmem pa opozarja, da še ni razloga za popolno pomiritev.