Agressija na delovnem mestu narašča, inšpekcija dela opozarja na porast nasilja

Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.

Nizozemski delavci povprečno preživijo 8,8 ur na dan sedeč, kar predstavlja resno tveganje za zdravje. Raziskave CBS kažejo, da je prekomerno sedenje med delovnim časom pereč problem, ki zahteva pozornost delodajalcev. Strokovnjaki opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja, vključno s povečanim tveganjem za različne bolezni, in pozivajo k ukrepom za spodbujanje gibanja med delovnim časom. Med poklici, ki so najbolj izpostavljeni dolgotrajnemu sedenju, so delavci v IT sektorju in tisti, ki delajo od doma.

Uvedba zakona o odpravi razlik v plačilu med spoloma se sooča z nasprotovanjem podjetij, ki se bojijo visokih stroškov, ki bi jih povzročila uskladitev plač. Zakon omogoča zaposlenim vpogled v povprečne plače njihovih moških kolegov. V primeru kršitev zakona je predvidena globa v višini 10.300 evrov.