Humanistika ključna v dobi umetne inteligence

Umetna inteligenca se je v letu 2025 preobrazila iz pasivnega orodja v aktivne agente, kar je povzročilo korenite spremembe v šolstvu in poslovnem svetu. Učitelji se pri svojem delu spopadajo z vse večjo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM), pri čemer nekateri uvajajo stroga pravila glede preglednosti uporabe tehnologije. Kljub prizadevanjem za nadzorovano uporabo se pedagoški delavci še vedno srečujejo s primeri zlorab, kjer študenti oddajajo vsebine z izmišljenimi citati in viri, kar otežuje ohranjanje akademske integritete. Tehnološki razvoj se je usmeril v razvoj t. i. agentske inteligence, ki posnema človeške kognitivne navade, kot so zapisovanje misli in samorefleksija. Ta premik uvaja nov koncept »inteliticije«, ki predstavlja soodvisno delovanje človeškega in strojnega razuma znotraj enotnih ontoloških modelov podjetij. Namesto zgolj občasnega podajanja ukazov gre zdaj za neprekinjeno koprodukcijo odločitev, kjer ljudje in umetni inteligenti delujejo znotraj istega digitalnega okolja, kar zahteva prilagoditev celotne organizacijske strukture in razumevanja vloge uporabnika.

V Illinoisu so uvedli obvezno državljansko vzgojo v osnovnih in srednjih šolah, da bi pripravili naslednjo generacijo na razumevanje in ohranjanje državljanskega življenja. Medtem pa Thaddeus G. McCotter v svojem članku kritizira levičarje, ki naj bi se vedli moralno in intelektualno superiorno ter vztrajali pri svojih dejstvih.

Človeštvo je nekoč sanjalo o neomejenem dostopu do znanja, danes pa se sooča z izzivom preobilice informacij. Namesto utopije informiranih državljanov se je razširilo iskanje voditeljev mnenj. Informacijska doba ni ne utopija ne nočna mora, ampak stalna revolucija, ki postaja vedno bolj divja.