Objavljeno: 23. 7. 2025 17:07
Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.
Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem mnenju poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito. ICJ je poudarilo, da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava, ter da države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko odgovarjajo za reparacije žrtvam.
Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb.
Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je izdalo posvetovalno mnenje, ki določa, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se odgovornosti držav razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito. Mnenje, čeprav ni zavezujoče, predstavlja močno pravno podlago za prihodnje ukrepe in odločitve.
Mednarodno sodišče Združenih narodov (ICJ) je začelo objavljati prelomno mnenje o podnebnih spremembah, ki določa pravne obveznosti držav pri preprečevanju podnebnih sprememb in odgovornost onesnaževalcev. Sodišče je razsodilo, da je "čisto, zdravo in trajnostno okolje" človekova pravica. Ta odločitev naj bi se uporabila v prihodnjih sodnih sporih in za podporo političnim pogajanjem ranljivih držav, s čimer se poudarja pomen spoštovanja okoljskih obveznosti na mednarodni ravni.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Mednarodno sodišče Združenih narodov | Pozitivno |
| Združeni narodi | Pozitivno |
| onesnaževalci | Negativno |
| Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) | Pozitivno |
| Pariški sporazum | nevtralno |
| podnebni sistem | nevtralno |
| okoljska zaščita | Pozitivno |
| Podnebne spremembe | zelo negativno |
| mednarodno pravo | Pozitivno |
| reparacije žrtvam | Pozitivno |
| Mednarodno sodišče pravičnosti | zelo pozitivno |
| države | nevtralno |
| človekova pravica do zdravega okolja | zelo pozitivno |
Odločitev Mednarodnega sodišča ZN o človekovi pravici do zdravega okolja je izjemno pomembna za globalno okoljsko politiko in lahko vpliva na pravne in politične obveznosti držav, vključno s Slovenijo, glede podnebnih sprememb in varovanja okolja.