Globalna študija razkrila razširjenost sežiganja plastike v gospodinjstvih držav v razvoju

Skupina avstralskih raziskovalcev je v nedavni študiji razkrila, da drevesno lubje gosti bilijone mikroorganizmov, ki delujejo kot naravni čistilci ozračja. Ti mikrobi imajo sposobnost absorbiranja in nevtraliziranja toplogrednih ter strupenih plinov, kar predstavlja doslej nepoznano razsežnost vloge gozdov pri uravnavanju podnebja. Odkritje nakazuje, da so drevesa v boju proti podnebnim spremembam še učinkovitejša, kot je veljalo do sedaj. Znanstveniki pojasnjujejo, da ti mikroorganizmi dejansko "jedo" pline, ki segrevajo ozračje, s čimer neposredno zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti. Raziskava spreminja temeljno razumevanje ekološke funkcije gozdov, saj se je dosedanje znanje osredotočalo predvsem na proces fotosinteze in absorpcijo ogljikovega dioksida v listih in lesu. Lubje se tako uveljavlja kot ključen dejavnik v naravnih procesih filtracije zraka. Ta ugotovitev bi lahko bistveno vplivala na prihodnje strategije ohranjanja gozdov in pogozdovanja po vsem svetu. Razumevanje, kako ti drobni organizmi v lubju sodelujejo pri odstranjevanju škodljivih emisij, nudi nove možnosti za izboljšanje podnebnih modelov. Avstralska ekipa poudarja, da gre za revolucionarno odkritje, ki potrjuje kompleksnost gozdnih ekosistemov pri ohranjanju stabilnega okolja.

Nove raziskave Univerze v Bedfordshiru so pokazale, da lahko uživanje specifičnih probiotičnih dodatkov v kombinaciji s prehrano, bogato z zelenjavo, bistveno upočasni rast raka prostate z nizkim tveganjem. Študija, ki je vključevala 212 moških, je razkrila, da se je raven za raka specifičnega antigena (PSA) pri udeležencih, ki so prejemali kombinacijo prehranskih dopolnil in probiotikov, znižala za 44,6 odstotka. Pri tistih, ki so uživali zgolj prehranska dopolnila brez probiotikov, je bil upad znatno manjši, in sicer le 13,1-odstoten. Znanstveniki so poudarili pomen povezave med črevesjem in prostato, saj so rezultati magnetne resonance potrdili stabilnost bolezni pri večini udeležencev raziskave. Prehransko dopolnilo je vsebovalo izvlečke živil, kot so brokoli, kurkuma, granatno jabolko, zeleni čaj, ingver in brusnice. Ta odkritja bi lahko v prihodnje olajšala obvladovanje manj agresivnih oblik raka s pomočjo aktivnega nadzora namesto invazivnih posegov. Vzporedno s pozitivnimi učinki določenih živil pa študija v reviji The BMJ opozarja na nevarnosti industrijsko predelane hrane. Raziskava je pokazala neposredno povezavo med uživanjem konzervansov, kot sta kalijev sorbat in natrijev nitrit, ter povečanim tveganjem za nastanek raka. Natrijev nitrit je denimo povezan z 32-odstotnim povečanjem tveganja za raka prostate, medtem ko nekateri sulfiti in acetati povečujejo verjetnost za razvoj raka dojke.

Več svetovnih tehnoloških in energetskih podjetij je na sejmu CES 2026 napovedalo strateška partnerstva za pospešitev prehoda na trajnostno energijo. Tajvanski proizvajalec ProLogium je sklenil dogovore z japonskimi partnerji, vključno s Kyushu Electric Power, za razvoj naprednih baterij s trdnim elektrolitom, ki bodo namenjene uporabi v gradbeni mehanizaciji in sistemih za shranjevanje energije. Tehnologija litij-keramičnih baterij obljublja večjo varnost in gostoto energije, kar je ključno za težko industrijo in mobilnost. Vzporedno je južnokorejski LG Energy Solution podpisal memorandum o soglasju s korejsko agencijo za električno varnost (KESCO) za vzpostavitev varnejšega ekosistema litij-železo-fosfatnih (LFP) baterij. Podjetje, ki je trenutno edini večji korejski proizvajalec s sposobnostjo množične proizvodnje LFP baterij, namerava uvesti najvišje varnostne standarde za sisteme shranjevanja energije (ESS). To sodelovanje sledi globalnemu trendu povečevanja zmogljivosti za shranjevanje obnovljive energije. Na področju infrastrukture je ministrstvo za finance ameriške zvezne države New Jersey preko pogodbe GSA kupilo sisteme Beam Global EV ARC™. Gre za polnilne postaje za električna vozila, ki delujejo neodvisno od električnega omrežja, saj energijo pridobivajo iz lastnih sončnih panelov. Ta poteza potrjuje naraščajočo potrebo po prožni in odporni energetski infrastrukturi, ki ne zahteva obsežnih gradbenih posegov v okolje.