Podnebne spremembe so za 30 % povečale vročinski val, ki je sprožil požare v avgustu na Iberskem polotoku
Objavljeno: 4. 9. 2025 9:13
Študija, ki jo je objavila mednarodna skupina znanstvenikov World Weather Attribution (WWA), je pokazala, da so podnebne spremembe bistveno prispevale k največjemu valu požarov, ki je prizadel Iberski polotok v tem stoletju. Vročinski val, ki je sprožil požare, je danes 200-krat verjetnejši kot v predindustrijski dobi, verjetnost za takšen splet okoliščin pa je danes 40-krat večja kot leta 1850. Globalno segrevanje je za 30 % povečalo intenzivnost vročinskega vala.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Podnebne spremembe in gozdni požari so globalni problem, ki lahko vpliva tudi na Slovenijo. Razumevanje vzrokov in posledic tovrstnih dogodkov je pomembno za pripravo ustreznih ukrepov.
Poročilo Programa Združenih narodov za okolje opozarja, da nezadostna podnebna prizadevanja držav vodijo v nevarno stopnjevanje podnebnih tveganj. Kljub podnebnim načrtom, članice ZN ne bodo uspele omejiti globalnega segrevanja na 1,5 °C, kot je določeno v Pariškem sporazumu. Po trenutnih napovedih se bo planet do konca stoletja ogrel za 2,3 do 2,5 °C, kar bo imelo hude posledice.
V Združenih državah Amerike je poročilo ministrstva za energijo sprožilo razpravo o podnebnih modelih, ki jih nekateri označujejo za pretirane. Hkrati pa študija objavljena v reviji PLOS Climate opozarja, da bi lahko podnebne spremembe do leta 2100 zmanjšale svetovni BDP na prebivalca za četrtino, če se ne bodo omejile. Medtem ko nekateri zanikajo katastrofalne scenarije in kritizirajo zeleno politiko, drugi poudarjajo resne gospodarske posledice podnebnih sprememb.
Po poročilih, objavljenih v različnih državah, svetovna proizvodnja fosilnih goriv še naprej narašča, kljub temu da je izgorevanje fosilnih goriv glavni vzrok podnebnih sprememb. Globalna proizvodnja naj bi bila do leta 2030 za 120 % višja od ravni, ki bi zagotavljala omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot določa Pariški sporazum. Analiza zajema napovedi 20 držav, ki so odgovorne za 80 % svetovne proizvodnje fosilnih goriv.
V Braziliji so se začele priprave na konferenco COP30, kjer se bodo voditelji držav poskušali dogovoriti o nadaljnjih korakih v boju proti podnebnim spremembam. Po letih neuspehov je glavni cilj ohraniti idejo podnebnih konferenc. Opozorila so, da je ključnega pomena, da države prevzamejo zgodovinsko odgovornost za boj proti globalnemu segrevanju, saj se globalne razmere slabšajo, nekateri voditelji pa so odkrito skeptični glede podnebnih sprememb.
Predsednik Donald Trump je na Združenih narodih zavrnil histerijo glede podnebnih sprememb, kar je sprožilo kritične odzive v medijih, predvsem v časopisu The New York Times. Hkrati pa se v Atlantskem bazenu, po obdobju zatišja, krepita dve tropski nevihti, kar bi lahko pomenilo konec nenavadno mirne sezone orkanov, kljub opozorilom aktivistov.
Vremenske napovedi za december v Sloveniji kažejo na občutno ohladitev. Čeprav ne gre pričakovati rekordnih mrazov, se obetajo temperature precej pod ničlo, ponekod celo do -15 stopinj Celzija. Začetek decembra bo sicer še razmeroma blag, z občasnimi padavinami in temperaturami okoli ničle, a dolgoročne napovedi kažejo na močno spremembo in prihod prave zime.
Podnebne spremembe in gozdni požari so globalni problem, ki lahko vpliva tudi na Slovenijo. Razumevanje vzrokov in posledic tovrstnih dogodkov je pomembno za pripravo ustreznih ukrepov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.