V Novi Mehiki v okviru kampanje na temo serije Kriva pot zbrali rekordne količine odpadkov

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal obsežne ukrepe in preiskave zaradi razkritja sistemskih zlorab v programu pomoči za varstvo otrok v zvezni državi Minnesota. Po ocenah ministrstva so goljufi odtujili najmanj 300 milijonov dolarjev davkoplačevalskega denarja, ki je bil prvotno namenjen socialno ogroženim družinam, otrokom s posebnimi potrebami in invalidnim starejšim občanom. Bessent je ob tem ostro kritiziral vodstvo Minnesote pod vodstvom guvernerja Tima Walza zaradi malomarnosti, ki je omogočila, da se je kriminalna dejavnost v zadnjih letih razširila brez ustreznega nadzora. Preiskava se osredotoča na sume, da so bili odtujeni zvezni skladi nezakonito nakazani v tujino, natančneje v Somalijo, kjer naj bi s tem denarjem financirali dejavnosti teroristične skupine Al Šabab. Žvižgači znotraj ministrstva za humanitarne storitve v Minnesoti so na te nepravilnosti opozarjali že pred skoraj desetletjem, vendar so bili njihovi pozivi k ukrepanju večkrat prezrti. Nekdanji uslužbenec Scott Stillman je že leta 2017 poročal o sumih financiranja terorizma, vendar država takrat ni sprožila ustreznih postopkov. Ameriško finančno ministrstvo zdaj napoveduje strožji nadzor nad porabo zveznih sredstev in izterjavo nezakonito pridobljenega premoženja. Bessent je poudaril, da bodo vsi vpleteni, vključno s posamezniki, ki niso ameriški državljani, odgovarjali pred zakonom. Primer je sprožil širšo politično razpravo o varnosti socialnih sistemov in učinkovitosti nadzora nad finančnimi tokovi, ki zapuščajo Združene države Amerike.

Med racijo proti priseljencem v Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) naj bi ženska poskušala povoziti agente z avtomobilom. DHS je tudi obtožil hotelsko verigo Hilton, da podpira 'morilce in posiljevalce', ker je hotel v Minneapolisu odpovedal rezervacije agentom ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrt za uvedbo enoletne kapice na obrestne mere za kreditne kartice, ki bi jih omejil na 10 odstotkov. Ukrep, s katerim želi Trump izpolniti svojo predvolilno obljubo in razbremeniti ameriške potrošnike visokih stroškov, je že naletel na oster odpor bančnega sektorja in Wall Streeta. Banke trdijo, da bi takšna omejitev najbolj prizadela najrevnejše prebivalce, saj bi se zaradi zmanjšane dobičkonosnosti močno omejil dostop do posojil, kar bi ljudi potisnilo k tveganim alternativam. Hkrati je v predstavniškem domu kongresa prišlo do redkega političnega razkola, ko je 17 republikanskih poslancev podprlo demokrate pri sprejetju zakonodaje o podaljšanju zdravstvenih subvencij. S tem so neposredno kljubovali predsedniku predstavniškega doma Mikeu Johnsonu in republikanskemu vodstvu. Zakon predvideva podaljšanje davčnih olajšav za zdravstveno zavarovanje, ki so bile uvedene med pandemijo, a so potekle konec lanskega leta, kar je povzročilo dodatne pritiske na proračune gospodinjstev. Na pravnem in etičnem področju se Trumpova administracija spopada z novimi izzivi. Vrhovno sodišče ZDA še ni odločilo o zakonitosti predsednikovih obsežnih carin, ki temeljijo na zakonu o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA). Poleg tega se je pod drobnogledom znašel kongresnik Byron Donalds zaradi suma konflikta interesov, saj je njegova žena kupila bitcoin v vrednosti več kot 50.000 dolarjev prav na dan, ko je poslanec lobiral za ugodnejšo davčno obravnavo kriptovalut.