Vrhovno sodišče ZDA bo obravnavalo primer Damona Landorja, rastafarijanca, ki toži zaporniške uradnike v Louisiani, ker so mu pred petimi leti proti njegovi volji ostrigli njegove dolge dreadlockse, ki jih je negoval skoraj dve desetletji. Landor trdi, da je šlo za kršitev njegovih verskih pravic.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Primer ima posredno povezavo s Slovenijo, saj se nanaša na versko svobodo in pravice zapornikov, kar so univerzalna načela, ki se lahko nanašajo tudi na slovenski pravni sistem.
Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairju Bolsonaru, ki je bil septembra obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara, grozi zaporna kazen. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo, s čimer se mu bliža možnost, da konec novembra konča za rešetkami. Bolsonaro je bil spoznan za krivega vodenja kriminalne organizacije, ki je načrtovala ohranitev njegove avtoritarne oblasti.
Sodišče v Solunu je zavrnilo izročitev 60-letnega makedonskega državljana, znanega pod vzdevkom Cigan, v Severno Makedonijo, kjer je bil obsojen zaradi umora, storjenega pred 28 leti. Moški, ki je bil aretiran v grškem mestu Katerini na podlagi evropske tiralice, ne bo izročen zaradi zastaranja primera.
Senat vrhovnega sodišča v okviru specializiranih senatov za Kosovo v Haagu je zavrnil zahtevo nekdanjega predsednika kosovskega parlamenta in visokega predstavnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Jakupa Krasnićija za začasno izpustitev na prostost. Odločitev je sprejel senat, ki so ga sestavljali sodniki Ekaterina Trendafilova, Christine van den Wyngaert in Daniel Fransen. S tem sklepom Krasnići ostaja v priporu, kjer se nahaja zaradi obtožb o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti.
Sodišče je pri odločitvi upoštevalo tveganja, ki bi jih prostost obtoženca predstavljala za potek sodnega postopka in varnost prič. Krasnići je eden izmed ključnih obtožencev v procesu, ki vključuje tudi druge nekdanje voditelje OVK, vključno s Hashimom Thaçijem. Obtožnica jih bremeni odgovornosti za nezakonita pridržanja, mučenja in uboje v obdobju konflikta na Kosovu med letoma 1998 in 1999. Obramba je ponovno skušala doseči njegovo izpustitev z navajanjem osebnih okoliščin, vendar so sodniki presodili, da so razlogi za pripor še vedno utemeljeni in nujni za zagotovitev nemotenega sojenja.
Prva predsednica Vrhovnega sodišča Poljske, Małgorzata Manowska, je na tožilstvo podala prijavo zoper Waldemara Żurka, nekdanjega ministra za pravosodje in generalnega prokurista. Razlog za prijavo so Żurkove grožnje sodnikom Vrhovnega sodišča, ki so bili imenovani po letu 2017. Manowska trdi, da je Żurek s svojimi dejanji poskušal nezakonito vplivati na uradne postopke Vrhovnega sodišča.
Brazilsko vrhovno sodišče je v četrtek, 1. januarja, zavrnilo prošnjo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi zaradi domnevnih zdravstvenih težav 27-letno zaporno kazen prestajal v hišnem priporu. Sodnik Alexandre de Moraes je v obrazložitvi odločitve navedel, da se zdravstveno stanje nekdanjega desničarskega voditelja ni poslabšalo do mere, ki bi upravičevala spremembo režima prestajanja kazni.
Bolsonaro je bil obsojen na visoko zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara, s katerim so njegovi podporniki skušali spodkopati demokratični red v državi. Njegovi pravni zastopniki so zahtevo za hišni pripor vložili le nekaj dni pred odločitvijo, pri čemer so poudarjali nujnost stalne oskrbe zunaj zaporniškega sistema. Sodišče je po preučitvi dokazov ugotovilo, da trenutne razmere v zaporu ne ogrožajo njegovega življenja, zato ostaja v zaprtem oddelku.
Vrhovno sodišče je objavilo 233 strani dolgo sodbo, ki obsoja državnega tožilca Álvara Garcío Ortiza na dve leti prepovedi opravljanja funkcije in 7.200 evrov globe zaradi razkritja zaupnih podatkov. Sodnici Susana Polo in Ana Ferrer sta izrazili nestrinjanje s sodbo, saj menita, da bi ga morali oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov, in dodajata, da je García Ortiz reagiral na neresnične informacije, ki so bile po njunem mnenju "spodbudene s strani javne oblasti". PP in Vox sta pozdravila sodbo.
Primer ima posredno povezavo s Slovenijo, saj se nanaša na versko svobodo in pravice zapornikov, kar so univerzalna načela, ki se lahko nanašajo tudi na slovenski pravni sistem.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.