Indeks FTSE 100 prvič v zgodovini presegel mejo 10.000 točk

Britanski delniški indeks FTSE 100 je ob začetku trgovanja v letu 2026 dosegel zgodovinski mejnik, ko se je prvič povzpel nad vrednost 10.000 točk. Indeks, ki vključuje sto najpomembnejših podjetij na londonski borzi, je dosegel najvišjo dnevno vrednost pri 10.052 točkah, kar predstavlja močan signal zaupanja v britansko gospodarstvo. Skok vrednosti temelji na uspešnem letu 2025, v katerem je indeks zabeležil 21,5-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 2009. K rasti so prispevali predvsem rudarski sektor, ki je izkoristil visoke cene plemenitih kovin, ter obrambna industrija. Analitiki poudarjajo, da britanski trg ostaja privlačen za mednarodne vlagatelje zaradi stabilnih zaslužkov podjetij in pričakovanj o bolj ohlapni denarni politiki britanske centralne banke (Bank of England). Čeprav britanski trgi niso tako močno izpostavljeni tehnološkemu sektorju in umetni inteligenci kot ameriški, so vlagatelji prepoznali vrednost v globalno razpršenih prihodkih britanskih korporacij. Kljub optimizmu pa strokovnjaki opozarjajo na morebitna tveganja v letu 2026, ki vključujejo geopolitične napetosti in nevarnost ponovnega vzpona inflacije.

Leto 2025 se na svetovnih finančnih trgih zaključuje z mešanimi, a večinoma pozitivnimi trendi za delniške indekse. Britanski indeks FTSE 100 je zabeležil najboljše leto v zadnjih 16 letih, saj se je njegova vrednost od začetka januarja zvišala za več kot 21 odstotkov. K rasti so največ prispevala rudarska, obrambna in bančna podjetja, London pa je po dolgem času po donosnosti prehitel newyorški indeks S&P 500. Na drugi strani je ameriški dolar za seboj pustil eno najslabših let v zadnjem obdobju, saj je proti košarici valut izgubil več kot devet odstotkov vrednosti. Investitorji pričakujejo, da se bo slabljenje dolarja nadaljevalo tudi v letu 2026, ko naj bi vodenje ameriške centralne banke (Fed) prevzel nov guverner z bolj popustljivo denarno politiko. Na surovinskih trgih vlada precejšnja nestanovitnost, zlasti pri plemenitih kovinah. Borza CME je bila zaradi ekstremnih nihanj cen srebra, ki je doseglo rekordnih 84 dolarjev za unčo in nato padlo na 70 dolarjev, prisiljena dvakrat v enem tednu povišati kritje (margin) za trgovanje s terminskimi pogodbami. Kljub trenutnim nihanjem pa so napovedi za industrijski sektor v letu 2026 spodbudne. Analitiki Bloomberga predvidevajo, da bodo dobički v sektorju materialov zrasli za približno 20 odstotkov, predvsem na račun ameriških carin, ki krepijo cenovno moč domačih proizvajalcev jekla in embalaže. Podjetja, kot sta Nucor in Sherwin-Williams, naj bi tako izkoristila trgovinsko zaščito za povečanje tržnega deleža na račun uvoza.

Ameriški in kanadski delniški trgi so leto 2025 končali v znamenju visoke rasti, čeprav so zadnji trgovalni dan beležili rahel upad. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, Nasdaq je na krilih navdušenja nad umetno inteligenco zrasel za 21 odstotkov, Dow Jones pa za 13,4 odstotka. Kljub temu da so se indeksi zadnje tri dni leta nekoliko znižali zaradi manjšega obsega trgovanja pred prazniki, leto 2025 ostaja eno najuspešnejših v zadnjem obdobju. Posebno pozornost je vzbudil kanadski indeks S&P/TSX, ki je leto končal z 29-odstotno rastjo, kar je njegov drugi najboljši rezultat v tem stoletju. Kanadski trg se je v začetku leta spopadal z resnimi pretresi, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel ostre carine in celo omenjal možnost aneksije sosednje države. Situacija se je stabilizirala po omilitvi ameriške trgovinske politike in prevzemu oblasti v Kanadi s strani tehnokrata Marka Carneyja, kar je povrnilo zaupanje vlagateljev v rudarski in finančni sektor. Ameriško gospodarstvo je v letu 2025 zaznamovala visoka volatilnost zaradi nepredvidljivih tarif, vendar so tehnološka podjetja s svojimi vrednotenji prevladala nad geopolitičnimi skrbmi. S&P 500 je tekom leta dosegel kar 39 rekordnih vrednosti, kar potrjuje močan trend rasti, ki traja že tretje leto zapored. Vlagatelji so v novo leto vstopili z optimizmom glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence in pričakovanj o zniževanju obrestnih mer.