Podnebne spremembe so po študiji okrepile smrtonosne požare v Turčiji, Grčiji in na Cipru.

Arktika je doživela najtoplejše leto, odkar potekajo meritve, kar je po navedbah ameriške znanstvene agencije posledica podnebnih sprememb. Te povzročajo verižne učinke, od taljenja ledenikov in morskega ledu do zelenenja pokrajine ter motenj v globalnem vremenu. Temperature med oktobrom 2024 in septembrom 2025 so bile za 1,60 stopinje Celzija višje od povprečja v obdobju 1991-2020. Zadnjih deset let je bilo najtoplejših v arktični zgodovini.

Študija britanskih znanstvenikov je pokazala, da so podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, štirikrat povečale verjetnost za nastanek orkana, primerljivega z Melisso, ki je prizadel Karibe. Povečanje verjetnosti in intenzivnosti takšnih orkanov je neposredno povezano z izgorevanjem fosilnih goriv in dvigom globalne temperature za 1,3 °C od predindustrijske dobe.

Podnebne spremembe najbolj prizadenejo najrevnejše in najbolj marginalizirane, med drugim v Indiji in drugih državah v razvoju, opozarjajo strokovnjaki. Pogovori Združenih narodov o podnebju so dosegli dogovor o zagotavljanju več denarja državam, ki jih je podnebje najbolj prizadelo, vendar ni konkretnega načrta za opuščanje fosilnih goriv. Razprava o opuščanju fosilnih goriv je povzročila nesoglasja na podnebnih pogovorih ZN, kar je povzročilo zamude.