Objavljeno: 22. 7. 2025 10:10
Lastni delež, ki ga morajo kriti oskrbovanci v domovih za starejše, se je ponovno močno povišal, pri čemer so v Schleswig-Holsteinu in Hamburgu zabeležili posebej izrazito rast. Povprečni mesečni stroški na zvezni ravni so presegli 3.000 evrov, so sporočile nadomestne blagajne. To dodatno finančno bremeni oskrbovance in njihove družine.
Doplačila za oskrbo v domovih za starejše so se ponovno zvišala, kar nakazuje na nadaljnje naraščanje stroškov oskrbe. To povečuje finančno breme za oskrbovance in njihove družine. Rast doplačil pomeni, da so domovi za starejše postali še dražji, kar je zaskrbljujoč trend.
Finančna bremena za oskrbovance v domovih za starejše so se znova povečala, pri čemer Severno Porenje-Vestfalija ostaja med zveznimi deželami z najvišjimi stroški. Razlogi za rast cen so se med drugim nanašali na dejstvo, da povprečen upokojenec ne more pokriti stroškov oskrbe, poudarili pa so tudi, da prispevki ne smejo naraščati v nedogled.
Stroški oskrbe v domovih za starejše so se po vsej državi povprečno povzpeli nad 3.000 evrov, pri čemer so se v Hamburgu zvišali na rekordnih 3.179 evrov na mesec, kar je 322 evrov več kot preteklo leto. To kaže na nadaljnje in pospešeno povišanje stroškov za oskrbovance in njihove družine, kar povečuje pritisk za sistemsko razbremenitev. Vse večje finančno breme je močno obremenilo finančno stanje oskrbovancev in njihovih bližnjih.
Stroški oskrbe v domovih za starejše so se nadalje povišali, kar močno obremenjuje oskrbovance in njihove družine. Kljub ukrepom za znižanje stroškov se plačila za domsko oskrbo še naprej zvišujejo, kar kaže na neučinkovitost dosedanjih rešitev. Kot razlog za povišanje so bili navedeni naraščajoči stroški dela in življenjski stroški. Medzvezdna delovna skupina naj bi do konca leta pripravila predloge za reformo sistema. V Berlinu so stroški presegli 3.000 evrov, v Brandenburgu pa so se prav tako občutno povišali, kar kaže na precejšnje razlike med zveznimi deželami.
Stroški oskrbe v domovih za starejše so se znova povišali in so v povprečju presegli 3.000 evrov na mesec. Po podatkih Zveze nadomestnih blagajn so plačila iz lastnega žepa v prvem letu bivanja v domu s 1. julijem presegla 3.000 evrov, natančneje 3.108 evrov mesečno, tudi po upoštevanju subvencij. Povišanje stroškov je izrazito tudi v severnonemških zveznih deželah, kjer so se zneski v prvem letu bivanja povečali za več sto evrov na mesec. Socialna združenja bijejo plat zvona, medtem ko medzvezdna delovna skupina do konca leta pripravlja predloge za reformo sistema, saj se ocenjuje, da sedanje rešitve ne zadoščajo več za blažitev finančnih bremen. Naraščajoči stroški predstavljajo veliko breme za oskrbovance in njihove svojce.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Zveza nadomestnih blagajn | nevtralno |
| socialna združenja | Negativno |
| medzvezdna delovna skupina | nevtralno |
| Stroški oskrbe v domovih za starejše | Negativno |
| Berlin | nevtralno |
| Brandenburg | nevtralno |
| Oskrbovanci in njihove družine | Negativno |
| Domovi za starejše | Negativno |
| Oskrbovanci | zelo negativno |
| Družina | zelo negativno |
| Hamburg | Negativno |
| Severno Porenje-Vestfalija | Negativno |
| Upokojenci | Negativno |
| Družine oskrbovancev | Negativno |
| Schleswig-Holstein | Negativno |
| nadomestne blagajne | nevtralno |
Čeprav se članek nanaša na Nemčijo, so tovrstni problemi s stroški oskrbe v domovih za starejše in pritiski na socialne sisteme relevantni tudi za Slovenijo, saj se prebivalstvo stara in je pritisk na sisteme socialnega varstva ter zdravstva prisoten tudi pri nas. Mnoge države se srečujejo s podobnimi demografskimi in finančnimi izzivi na tem področju, zato so nemške izkušnje in morebitne rešitve lahko relevantne tudi za slovenske odločevalce in javnost.