V 89. letu starosti je 25. decembra umrl Daniel Walker Howe, uveljavljeni ameriški zgodovinar in dobitnik Pulitzerjeve nagrade. Informacijo o njegovi smrti je potrdil tiskovni predstavnik Univerze v Kaliforniji (UCLA), kjer je Howe deloval kot zaslužni profesor. Howe je v zgodovinski vedi pustil neizbrisen pečat predvsem s svojim kapitalnim delom »What Hath God Wrought«, v katerem je podrobno analiziral preobrazbo Združenih držav Amerike v obdobju med letoma 1815 in 1848.
Njegovo nagrajeno delo, ki je leta 2008 prejelo Pulitzerjevo nagrado za zgodovino, velja za enega najpomembnejših prispevkov k seriji Oxford History of the United States. V knjigi je Howe mojstrsko prepletel teme, kot so koncept usodne usode (Manifest Destiny), vzpon političnih strank ter vse globlji družbeni razkoli glede vprašanja sužnjeljubstva. Posebno pozornost je posvečal vplivu tehnološkega napredka, predvsem telegrafa in železnice, na politično in kulturno podobo takratne družbe.
Howe je bil znan po svoji sposobnosti, da je kompleksne zgodovinske procese približal širšemu krogu bralcev, ne da bi pri tem žrtvoval znanstveno globino. Tekom svoje dolge kariere je poučeval na več prestižnih univerzah, njegovo raziskovalno delo pa ostaja temelj za razumevanje ameriškega 19. stoletja. Njegova smrt pomeni izgubo enega najvidnejših glasov sodobnega zgodovinopisja, ki je ključno sooblikoval razumevanje razvoja sodobne ameriške države.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Novica je splošnega informativnega značaja za slovensko javnost, saj gre za smrt svetovno priznanega akademika in dobitnika prestižne Pulitzerjeve nagrade. Dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali zunanjo politiko, vendar je pomemben za slovenske zgodovinarje, študente in intelektualce, ki se ukvarjajo z raziskovanjem ameriške zgodovine ali metodologije zgodovinopisja.
Ameriško zgodovinopisje pogosto služi kot referenčni okvir za razumevanje globalnih političnih trendov, zato je izguba tako pomembnega avtorja relevantna v širšem kulturnem in znanstvenem kontekstu, v katerega je vpeta tudi slovenska akademska sfera.
