Cene zlata in srebra opozarjale na nestabilnost svetovnega gospodarstva

Cena zlata je na začetku tedna poskočila na novo rekordno vrednost v bližini 4.700 dolarjev za unčo, kar je neposredna posledica stopnjevanja geopolitičnih napetosti in napovedi novih trgovinskih vojn. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil negotovost na svetovnih trgih z grožnjami o uvedbi carin, povezanih z vprašanjem Grenlandije, kar je vlagatelje spodbudilo k iskanju varnih zatočišč v plemenitih kovinah. Poleg zlata je znatno rast zabeležilo tudi srebro, ki se je približalo vrednosti 94 dolarjev za unčo. Kitajski gospodarski podatki za december so medtem pokazali mešano sliko, ki še naprej vpliva na globalno razpoloženje. Prodaja na drobno na Kitajskem je z 0,9-odstotno rastjo zaostala za pričakovanji, medtem ko so se naložbe v osnovna sredstva znižale za 3,8 odstotka. Kljub temu je kitajski bruto domači proizvod (BDP) v četrtem četrtletju zrasel za 4,5 odstotka, kar je preseglo napovedi trgov in nekoliko ublažilo padce valut, kot je novozelandski dolar, ki je tesno povezan s kitajskim povpraševanjem. Analitiki opozarjajo, da bo prihodnje gibanje cen surovin in valut odvisno predvsem od nadaljnjih potez ameriške administracije glede carin in odločitve Zveznih rezerv (Fed) konec januarja. Čeprav se je ameriški dolar nekoliko umaknil z najvišjih vrednosti, bi morebitna odločitev Feda o ohranitvi visokih obrestnih mer lahko omejila nadaljnjo rast zlata, ki ne prinaša donosa v obliki obresti. Razmere na nepremičninskem trgu na Kitajskem ostajajo kritične, saj so se cene stanovanj decembra znižale za 2,7 odstotka.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Vrednost vodilnih kriptovalut je v zadnjem trgovalnem obdobju ponovno upadla, pri čemer je bitcoin zdrsnil pod mejo 90.000 ameriških dolarjev. Največji padec je zabeležil zcash (ZEC), ki je po odstopu celotne razvojne ekipe zaradi spora z upravnim odborom izgubil 19 odstotkov vrednosti. Kljub tržni nestabilnosti tradicionalne finančne institucije nadaljujejo z integracijo tehnologije veriženja blokov; BNY Mellon je zagnal storitev tokeniziranih depozitov za institucionalne stranke, medtem ko je Barclays investiral v podjetje Ubyx za poravnavo v stabilnih kovancih. V ameriškem kongresu se medtem krepijo pritiski pred ključnim glasovanjem o zakonodaji glede strukture kripto trga. Več kot 50 vodilnih predstavnikov industrije je na Capitol Hillu lobiralo pri senatorjih proti omejevanju 'nagrad', ki jih borze ponujajo za držanje stabilnih kovancev. Ameriški bančni sektor namreč zahteva strožjo regulacijo, saj se boji odliva depozitov h kripto ponudnikom, ki ponujajo višje donose, kar bi lahko ogrozilo likvidnost predvsem manjših bank. Vzporedno s politično-finančnimi premiki poročilo podjetja AMLTRIX opozarja na razmah trgovine s ukradenimi identitetami na tleh t. i. temnega spleta (dark web). Kriminalne združbe za manj kot 30 dolarjev prodajajo pakete podatkov, ki vključujejo visokoločljive skene osebnih dokumentov in portretne fotografije, s katerimi uspešno zaobidejo biometrično preverjanje identitete (KYC) na bančnih in kripto platformah. Avtomatizacija teh storitev omogoča množično odpiranje lažnih računov, kar resno spodkopava varnostne standarde digitalnega finančnega ekosistema.