APDEJT.si

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Ukrajinski otroci še vedno množično gledajo rusko risanko 'Maša in medved', kar je sprožilo kritike ukrajinskih propagandnih kanalov. Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je poročal, da Kremelj krepi dezinformacijsko kampanjo, ker so ruski napredki v Ukrajini počasni in omejeni glede na visoke izgube. Rusija naj bi za simbol legitimnosti uporabljala nekdanjega ukrajinskega predsednika Janukoviča, ki so ga večkrat peljali v Minsk.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija nadaljevala z boji, dokler ne bo dosegla svojih ciljev, če Ukrajina ne bo pristala na mirovni sporazum. Donald Trump je napovedal, da bo v prihodnjih dneh vodil nove pogovore o vojni v Ukrajini in nakazal možnost novih sankcij proti Rusiji. Potrjeno je bilo, da se bo Trump kmalu pogovarjal z Zelenskim, vendar trenutno ni načrtovanih neposrednih pogovorov s Putinom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se je 26 držav zavezalo k zagotavljanju povojnih varnostnih jamstev Ukrajini, ki bodo vključevala mednarodne sile na kopnem, morju in v zraku. Macron je po pogovoru z Donaldom Trumpom zagotovil, da bodo Združene države v prihodnjih dneh dokončale svoja varnostna jamstva za Ukrajino. Poudaril je, da namen teh držav ni vojna proti Rusiji.

Volodimir Zelenski je ponovno zavrnil možnost srečanja z Vladimirjem Putinom v Moskvi in predlagal, da Putin raje obišče Kijev. Putin je opozoril Zahod pred pošiljanjem vojakov v Ukrajino, vključno z mirovnimi silami, in izjavil, da bo vsak tuj vojak v Ukrajini legitimna tarča. Ponovil je tudi, da je dosega dogovora s Kijevom glede ključnih vprašanj "praktično nemogoča" in ponovil nasprotovanje Moskve vstopu Ukrajine v NATO.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Ukrajinsko vojaško osebje je napadlo cevovodno infrastrukturo in rafinerijo v Rusiji. Evropski voditelji so ostro obsodili nedavni ruski napad na Ukrajino. Predsednik Latvije je izjavil, da si Kremelj želi vojno, Emmanuel Macron pa je dodal, da se Kremelj pogreza v logiko vojne in terorja. Svetovalec Kremlja, Nikolaj Patrušev, je izjavil, da želi Zahod iz Baltika narediti prizorišče hibridnega vojskovanja in da so sabota na plinovodih Severni tok izvedli prvovrstni saboterji, verjetno britanska specialna enota. Ukrajinski vojak pa je prestopil na rusko stran.

Donald Trump je pozval Evropo, naj ustavi nakup ruske nafte, da bi oslabila Moskvo v vojni v Ukrajini. Premier Rutte je opozoril Putina pred vmešavanjem v prisotnost zahodnih sil v Ukrajini. Voditelj NATO je poudaril, da o varnosti Ukrajine lahko odločajo samo Ukrajinci sami. Zelenski je napovedal, da bo v Ukrajini prisotna vojska partnerskih držav, ki bo zagotavljala varnost.

V Parizu je potekalo srečanje evropskih voditeljev, na katerem so obravnavali varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne. Francoski predsednik Macron je izjavil, da je Evropa pripravljena ponuditi ta jamstva po podpisu mirovnega sporazuma. Razprave so potekale ob strahu pred novo rusko ofenzivo, nemški in francoski uradniki pa so razpravljali o ruskih vojakih, ki se zbirajo blizu Pokrovska. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je prav tako sestal z evropskimi voditelji v Parizu glede varnostnih jamstev za Ukrajino. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da bi moral imeti Kijev glavno besedo pri morebitni prisotnosti odvračilnega kontingenta partnerjev v Ukrajini, ne pa Moskva.

Rusija je ponovila svoje nasprotovanje prisotnosti vojaških enot Nata v Ukrajini. Po srečanju tako imenovane koalicije pripravljenih, je Kremelj poudaril, da je prisotnost Natovih sil v Ukrajini nesprejemljiva, ne glede na to, ali bi do nje prišlo pred ali po morebitnem mirovnem sporazumu. Ruski predsednik Putin je opozoril Zahod pred pošiljanjem vojakov v Ukrajino, vključno z mirovnimi silami.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Združeno kraljestvo je po pritisku Trumpa in Vance umaknilo zahtevo, da Apple preda zasebne podatke ameriških uporabnikov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je imel predsednik Trump prav, ko je kritiziral zvezo Nato. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v ZDA Donaldu Trumpu izročil simbolično darilo.

Ukrajina je razvila sposobnosti za napade dolgega dosega in uspešno izvaja udare, še posebej proti ruski naftni industriji. Po drugi strani naj bi Ukrajina z Rusi že večkrat podpisala pakte in sporazume, ki jih je Rusija kasneje kršila. Pojavljajo se tudi informacije o domnevnih 1,7 milijona ukrajinskih vojaških izgubah, kar naj bi izviralo iz uhajanih dokumentov in ruskih hekerskih napadov. Ukrajina razmišlja o zamenjavi vojakov z roboti zaradi pomanjkanja osebja. Madžarski diplomat pa je ponudil perspektivo na srečanje Trumpa s "Koalicijo pripravljenih" in aljaški vrh, pri čemer je omenil "Koalicijo nemirnikov", ki naj bi preprečevala mir v Ukrajini.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je predlagala model varnostnih jamstev za Ukrajino, ki ne vključuje članstva v Natu, vendar zagotavlja hitro pomoč zaveznikov v primeru nevarnosti. Poljski mediji poročajo, da varnostna jamstva morda ne bodo vključevala vojaških aktivnosti. Ukrajina pripravlja varnostni koncept za obdobje po koncu vojne z Rusijo. Matteo Salvini je kritiziral Macrona zaradi predloga o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino. Dmitrij Medvedev je izjavil, da Rusija ne bo sprejela vojaških kontingentov Nata kot mirovnih sil v Ukrajini. Donald Trump naj bi pripravljal načrt za mir v Ukrajini, ki bi lahko vključeval umik ZDA, prikrit kot mirovna pobuda.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med praznovanjem 80. obletnice zmage nad Japonsko opozoril, da se svet sooča z izbiro med vojno in mirom. Zahodni mediji so na parado v Pekingu, kjer so bili prisotni tudi Vladimir Putin in Kim Jong Un, odgovorili z zaskrbljenostjo. Xi in Putin naj bi razpravljala o podaljšanju življenjske dobe s pomočjo tehnologije.

Kreml je pojasnil, da je Putin povabil Zelenskega v Moskvo na pogovore, ne pa na kapitulacijo. Rusija naj bi pripravljala novo ofenzivo s 100.000 vojaki v bližini ključnega mesta Pokrovsk. Putin je izjavil, da bo nadaljeval z boji, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je trajni mir v Ukrajini mogoč le, če Kijev sprejme novo ozemeljsko realnost, se odreče ambicijam za članstvo v Natu in zagotovi pravice rusko govorečemu prebivalstvu. Medtem pa naj bi nemški kancler Friedrich Merz poskušal uveljaviti idejo o močnejši Nemčiji, ki bi vodila bolj neodvisno Evropo in se zoperstavila Rusiji, poroča The New York Times. Merz je bil med letoma 2016 in 2021 predsednik nadzornega sveta BlackRock Asset Management Deutschland.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se je 26 držav zavezalo k sodelovanju pri zagotavljanju varnosti Ukrajine v primeru premirja ali mirovnega sporazuma z Rusijo. Oblika sodelovanja držav pri zagotavljanju varnosti Ukrajine ostaja nejasna.

Aleksandar Vučić je po srečanju z Vladimirjem Putinom v Pekingu izjavil, da pričakuje nov plinski aranžma z Rusijo do konca septembra, ki bo za Srbijo ugoden. Poudaril je, da je sodelovanje z Rusko federacijo ključnega pomena in verjame, da se lahko še okrepi. Lukašenko je na srečanju s Putinom izjavil, da Belorusija podpira Rusijo pri reševanju konflikta v Ukrajini.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ker naj bi s tem financirali vojno v Ukrajini. Hkrati pa New York Times poroča, da so ameriške mornariške specialne enote leta 2019 izvedle operacijo v Severni Koreji, kjer so ubile več civilistov. Operacijo naj bi odobril prav Trump.