APDEJT.si

Češki astronavt Aleš Svoboda bi lahko poletel v vesolje konec leta 2027, vendar je misija odvisna od izbire podjetja s strani ameriške agencije NASA, ki bo zagotovilo prevoz posadke na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Trenutno se čaka na odločitev NASA glede izbire tega podjetja.

Protestniki, med katerimi so bili tudi propalestinski aktivisti in skupina CodePink, so med večerjo Donalda Trumpa in članov njegovega kabineta v restavraciji blizu Bele hiše protestirali proti federalnemu prevzemu in vojni v Gazi. Vzklikali so gesla kot 'Osvobodite Palestino' in 'Osvobodite D.C.'

Sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara se je nadaljevalo. Sodnik Alexandre de Moraes je Bolsonaru obtožil, da je poskušal v Braziliji vzpostaviti diktaturo. Sojenje Bolsonaru in drugim obtoženim poteka na Vrhovnem sodišču, kjer jim grozi do 40 let zaporne kazni.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo gostil več kot 20 svetovnih voditeljev na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), vključno z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in indijskim premierjem Narendro Modijem. Pričakuje se, da bo Xi Jinping osebno sprejel Modija in Putina na letališču v Tianjinu. Pred Putinovim obiskom je visoki ruski parlamentarec posredoval sporočilo Xiju, s poudarkom na 'pravilni perspektivi' druge svetovne vojne.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto bo septembra 2025 nagovoril 80. Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku. Po načrtih bo Prabowo govoril po brazilskem predsedniku Luizu Ináciu Luli da Silvi in ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.

Venezuela je sprejela kubansko delegacijo ob 99. obletnici rojstva Fidela Castra, medtem ko je Vietnam sprožil kampanjo podpore Kubi, ki jo vodi Rdeči križ. Na Kubi so obletnico počastili v rojstnem kraju Fidela Castra, Biránu.

Kitajske oblasti so konec julija pridržale visokega diplomata Liu Jianchaoja, vodjo oddelka za mednarodne odnose Komunistične partije Kitajske, po njegovi vrnitvi s službene poti v tujino. Liu Jianchao, ki je bil viden kot možni prihodnji minister za zunanje zadeve, naj bi bil pridržan zaradi zaslišanja. Njegovo pridržanje je sprožilo ugibanja o notranjih političnih spletkah znotraj partije.

Trumpova administracija je kritizirala Združeno kraljestvo, Francijo in Kanado zaradi načrtov o priznanju Palestine, pri čemer je sekretar Marco Rubio njihove poteze označil za "nerodne". Kanada naj bi se pridružila Franciji in Veliki Britaniji pri uradnem priznanju palestinske države na Generalni skupščini ZN septembra. Portugalska prav tako razmišlja o priznanju palestinske države in se bo o tem posvetovala s političnimi voditelji in predsednikom.

Kristi Noem, sekretarka za domovinsko varnost Združenih držav Amerike, je obiskala Čile in Ekvador, kjer se je srečala z visokimi uradniki. V Čilu je potrdila nadaljevanje programa Visa Waiver, ki državljanom Čila omogoča vstop v ZDA brez vizuma. V Ekvadorju, kjer jo je sprejel predsednik Daniel Noboa, so bile glavne teme pogovorov migracija, varnost in boj proti organiziranemu kriminalu.

Približno petnajst zahodnih držav je pozvalo mednarodno skupnost, naj utre pot za globalno priznanje palestinske države, medtem ko je Združeno kraljestvo napovedalo, da bo Palestino priznalo septembra, če Izrael ne bo izpolnil določenih pogojev. Premier Keir Starmer je potrdil to namero. Družine izraelskih talcev, ujetih v Gazi, so izrazile nasprotovanje tej nameri Francije in Združenega kraljestva, češ da bi to pomenilo nagrajevanje terorizma.

V Čilu je 26. julija 2025 prišlo do političnega dogovora med Krščansko demokracijo in Komunistično stranko, kar predstavlja novost v političnem okolju, ki ga sicer zaznamuje vzpon skrajne desnice. Hkrati so se predsedniki Gabriel Boric, Pedro Sánchez, Lula, Gustavo Petro in Yamandú Orsi srečali na iberskem vrhu z geslom »Demokracija vedno«, kjer so potrdili svojo zavezanost obrambi demokracije.

Potem ko sta se Tajska in Kambodža pet dni spopadali na meji, sta državi v Maleziji dosegli dogovor o "takojšnjem in brezpogojnem" premirju. Dogovor naj bi sledil več kot dva meseca trajajočemu konfliktu, ki je povzročil na stotine tisočev beguncev in več kot deset smrtnih žrtev.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Izraelski minister za dediščino Amihai Ben-Eliyahu je izjavil, da bo celotna Gaza postala judovska in da ni treba skrbeti za lakoto. Poudaril je, da nobena država ne hrani svojih sovražnikov in da je cilj izgnati Palestince. Premier Benjamin Netanyahu pa je ponovil, da Izrael ne bo sprejel pogojev za predajo Hamasa. Medtem so palestinske oblasti označile izraelsko pripojitev Zahodnega brega za vojno napoved, Evropska komisija pa je to označila za nezakonito dejanje, ki krši mednarodno pravo.