Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Črni gori je 1. januarja stopila v veljavo nova uredba, ki uvaja posebno takso na izvoz električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na ugalj. Ministrstvo za energetiko je poudarilo, da poskusi za odlog ali oprostitev te obveznosti niso bili uspešni, zato se država zdaj osredotoča na uskladitev nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS) z evropskimi standardi. Minister Ćulafić je pojasnil, da bo uvedba takse predstavljala precejšen finančni in operativni izziv za nacionalno energetsko družbo Elektroprivreda Crne Gore (EPCG). Kljub začetnim gospodarskim pritiskom črnogorska vlada načrtuje, da bodo sredstva, zbrana preko Eko sklada, strogo namenska. Celoten izplen iz naslova taks bo namreč preusmerjen v razvoj novih zelenih projektov in prestrukturiranje energetskega sektorja. S tem ukrepom želi država zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in se pripraviti na evropski mehanizem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), ki bo v prihodnje ključno vplival na konkurenčnost balkanskega energetskega trga.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Črnogorsko ministrstvo za javna dela je z izvajalci podpisalo pogodbo za izgradnjo druge in tretje faze primarnega toplovoda od Termoelektrarne (TE) Pljevlja do mesta. Gre za nadaljevanje strateškega infrastrukturnega projekta, ki bo po navedbah ministrstva omogočil zanesljivo oskrbo s toplotno energijo za lokalno prebivalstvo in podjetja v Pljevljah. Projekt je tesno povezan z obsežno ekološko rekonstrukcijo termoelektrarne, ki je predpogoj za vzpostavitev sodobnega daljinskega ogrevanja. Realizacija teh faz predstavlja ključen korak pri reševanju dolgoletnih okoljskih težav in izboljšanju energetske učinkovitosti v regiji. Vlada Črne gore poudarja, da naložba potrjuje njihovo zavezanost trajnostnemu razvoju in dvigu kakovosti življenja državljanov. Izgradnja toplovoda bo zmanjšala odvisnost od individualnih kurišč, kar bo neposredno vplivalo na zmanjšanje onesnaženosti zraka v enem najbolj obremenjenih mest v državi. Projekt ima širši državni pomen, saj predstavlja model za energetsko sanacijo industrijskih središč v skladu z okoljskimi standardi.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

V Črni gori, natančneje na deponiji komunalnih odpadkov Možura pri Baru, so uradno zagnali prvo elektrarno na deponijski plin v regiji. Gre za strateški okoljski projekt, ki so ga v sodelovanju izvedli deponija Možura, Eko sklad in slovenski Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Naprava, ki je bila v poskusnem obratovanju že od konca preteklega leta, bo omogočila znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter boljši nadzor nad vplivi deponije na okolje, hkrati pa bo prispevala k lokalni proizvodnji električne energije. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 1,8 milijona evrov, projekt pa predvideva letno proizvodnjo do 7,5 GWh električne energije. Direktor deponije Senad Arabelović je poudaril pomen tehnologije za energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj regije. Projekt predstavlja pomemben korak pri sanaciji deponijskih plinov, ki bi sicer nenadzorovano uhajali v ozračje, sedaj pa se koristno uporabljajo za proizvodnjo energije, kar odraža širši regionalni trend prehoda na obnovljive vire energije s pomočjo mednarodnega kapitala in znanja.

Podjetje Transnafta ad Pančevo je objavilo razpis za gradnjo naftovoda med Srbijo in Madžarsko. Ponudbe se lahko pošljejo do 5. februarja. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, trasa pa bo potekala od Horgoša do Terminala Novi Sad.

Izvršni direktor družbe Elektroprivreda Crne Gore (EPCG) Zdravko Dragaš je prvi dan novega leta obiskal Termoelektrarno Pljevlja, kjer se je sestal z inženirji in izvajalci del. Namen obiska je bil poudariti nujnost pospešitve ekološke rekonstrukcije tega ključnega energetskega objekta, ki je strateškega pomena tako za podjetje kot za vse prebivalce Črne gore. Dragaš je poudaril, da bo uspešen zaključek projekta bistveno zmanjšal emisije škodljivih plinov in izboljšal kakovost zraka v regiji. Projekt ne predstavlja zgolj infrastrukturne posodobitve, temveč je osrednji del prizadevanj za zagotavljanje čiste in trajnostne energije v prihodnosti. Po navedbah vodstva EPCG je cilj obiska krepitev odgovornosti in predanosti vseh vpletenih akterjev, da bi dosegli višje ekološke standarde, ki jih zahteva sodobna energetska politika. Rekonstrukcija je tesno povezana tudi z dolgoročno energetsko stabilnostjo države, medtem ko so oblasti hkrati podaljšale rok za zaprtje lokalne kotlovnice v Pljevlji, kar dodatno poudarja nujnost čimprejšnje posodobitve osrednjega obrata.

Izvoz ruskega naravnega plina v Evropo po plinovodih se je v letošnjem letu zmanjšal za 44 odstotkov, s čimer je dosegel najnižjo raven od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Glavna razloga za drastičen upad sta zaprtje tranzitne poti preko Ukrajine in strateška odločitev Evropske unije o postopni opustitvi uvoza ruskih fosilnih goriv. Rusija je bila desetletja ključna dobaviteljica energentov za evropsko gospodarstvo, vendar je geopolitični konflikt povzročil korenite spremembe v energetskih tokovih na celini. Zmanjšanje dobave preko plinovodov sili evropske države v iskanje alternativnih virov, predvsem v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in povečanja deleža obnovljivih virov energije. Ta trend odraža širša prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje energetske neodvisnosti od Moskve, kar je neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino in kasnejših sankcij, ki so močno omejile gospodarsko sodelovanje med stranema.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ministrico Dubravko Đedović Handanović pozval, naj pojasni, zakaj Srbija ne sodeluje v pogovorih o prodaji NIS-a in poudaril, da ministrica ni tiskovna predstavnica Gazproma in MOL-a.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da obstajajo informacije, da predstavniki Gazproma vodijo pogovore o prodaji Naftne industrije Srbije (NIS) madžarski družbi MOL.

Kremlj je zanikal poročila ameriške obveščevalne službe o Putinovih načrtih za osvojitev delov Evrope in Ukrajine, ter zatrdil, da so informacije neresnične. Dmitrij Peskov je komentiral te navedbe. Kiril Dmitrijev naj bi v Miamiju pridobil informacije o ameriških kontaktih z Ukrajinci in Evropejci. Putin naj bi evropske politike žaljivo označil za 'svinje'.

Japonska je odobrila ponovno odprtje jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, ki je bila zaprta po nesreči v Fukušimi. Predvideni ponovni zagon reaktorja je sprožil proteste v obalnem mestu.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Črna gora je na 23. Ministrskem svetu Energetske skupnosti na Dunaju potrdila svoj napredek v razvoju in evropski integraciji energetskega sektorja. Udeleženci so se strinjali, da doseženi rezultati krepijo položaj Črne gore na evropskem energetskem trgu. Minister za energetiko in rudarstvo, Admir Šahmanović, je poudaril, da je bil napredek države jasno prepoznan. Evropski komisar za energetiko Don Jørgensen je izpostavil potrebo po močnejšem sodelovanju pri zagotavljanju energetske varnosti regije.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Ministrici za rudarstvo in energetiko Srbije in Severne Makedonije, Dubravka Đedović Handanović in Sanja Božinovska, sta se v Beogradu pogovarjali o izgradnji plinskega interkonektorja med državama. Ministrica Đedović Handanović je izjavila, da poteka pridobivanje dovoljenj za gradnjo, ki naj bi bila končana do konca leta 2027.