APDEJT.si

Veleposlanik Slovaške, Gandel, je obiskal Državno revizorsko institucijo (DRI), kjer je bila glavna tema pogovorov sodelovanje med državama pri izboljšanju revizij trajnostnega razvoja. Senatorji DRI in veleposlanik Gandel so poudarili pomen nadaljnjega krepitve bilateralnih odnosov na področju revizije in možnost podpore slovaške vlade pri nadaljnjem razvoju DRI, s posebnim poudarkom na reviziji ciljev trajnostnega razvoja. Senator Branislav Radulović je Gandela seznanil, da sta vrhovni revizorski instituciji Slovaške in Črne gore decembra 2023 sklenili Memorandum o sodelovanju, kar kaže na pripravljenost obeh institucij, da z združenimi močmi prispevajo k večjemu vplivu revizije in mednarodnega sodelovanja.

Ameriška veleposlanica je obiskala Fakulteto za črnogorski jezik in književnost, kjer jo je dekan Radoman seznanil z delovanjem fakultete. Poudaril je vlogo institucije pri ohranjanju in promociji črnogorskega jezika ter kulturne identitete.

Evropski savez (ES) je ostro obsodil brutalni napad na Jovanovića, ki naj bi razkril pravi obraz režima Andrije Mandića. Izjavili so, da je režim izgubil nadzor in da so v napad vpleteni tudi člani BIL ter NSD. ES je poudaril, da to dejanje ne bo ostalo brez posledic in da Pokreta Evropa sad (PES) ne bo abolirana.

Desničarska koalicija Giorgie Meloni je danes dopolnila 1000 dni na oblasti in se uvršča med pet vlad z najdaljšim mandatom v povojni zgodovini Italije. Kljub temu je z delom vlade zadovoljna le tretjina državljanov. Italijanske vlade sicer po drugi svetovni vojni niso dokončale celotnega petletnega mandata z isto koalicijo, vendar je vlada Giorgie Meloni na poti, da ta trend prekine.

Zgodovinar Papović je v svojem delu "Krivotvorine i istine o Nevesinjskoj pušci i Berlinskom kongresu" poudaril, da neodvisnost novoveške Črne gore ni nastala v Nevesinju, temveč na Cetinju. Temelji neodvisnosti so bili postavljeni med vladavino mitropolita Danila Petrovića-Njegoša. Papović je pojasnil, da se je osvobodilno in državotvorno gibanje razvijalo iz Črne gore proti Hercegovini in ne obratno.

Evropska unija je sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji, ki so usmerjene v srce ruske vojne mašinerije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da sankcije ciljajo na bančni, energetski in vojaško-industrijski sektor, vključno z novo zgornjo mejo cene nafte. Sporazum so odobrili ambasadorji EU, in kot je sporočila von der Leyen, pritisk na Rusijo ostaja, dokler predsednik Putin ne konča vojne.

Črnogorski poslanec Milović je ostro obsodil napad na Jovanovića v Budvi in pozval k takojšnji preiskavi ter pregonu storilcev. Poudaril je, da se Jovanoviću že več dni "riše tarča" s strani predstavnikov parlamentarne večine in propagandnih medijev, kar mora prenehati. Milović je pozval pristojne organe, naj nujno razjasnijo primer in procesirajo odgovorne.

Poslanka Popović je javno obtožila poslanca Danijela Živkovića, da ji je v parlamentarni dvorani večkrat grozil z grozečim in povišanim tonom. Poudarila je, da je odločitev za prijavo Živkovića sprejela osebno in samostojno, ter zanikala, da bi ravnala po nalogih ali nagovorih drugih. Kot dokaz za svoje trditve navaja, da lahko vsi prisotni kolegi, razen predstavnikov DPS-a, potrdijo incident.

Cene hrane, goriva in osnovnih storitev v Črni gori so junija v povprečju zrasle za 4,2 % v primerjavi z lanskim junijem, v primerjavi z majem pa za dodatnih 0,4 %. Lisičić poudarja, da se medtem ko cene kruha, mleka, mesa, sadja, olja, goriva in letalskega prevoza močno dražijo, plače in pokojnine ostajajo nespremenjene ali pa rastejo zanemarljivo. To povzroča, da državljani za enak znesek denarja lahko kupijo vedno manj, mnogi pa so prisiljeni izbirati med osnovnimi potrebščinami, kot so hrana, računi, zdravila in gorivo. Ekonomija medtem skoraj ne raste, kar dodatno otežuje položaj prebivalstva.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je napoved Donalda Trumpa o 50-odstotnih carinah označil za "neprihvatljivo izsiljevanje", poudaril, da je Brazilija last brazilske nacije in da ne bo sprejemal ukazov od "gringa". Lula je v govoru, predvajanem na nacionalni televiziji, kritiziral tudi "nekatere brazilske politike", ki podpirajo Trumpove grožnje, in jih označil za "izdajalce domovine".

Nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Kir Starmer sta v četrtek, 17. julija, v Muzeju Viktorija in Albert v Londonu podpisala zgodovinski 27-stranski Sporazum o prijateljstvu. To je najobsežnejši dogovor med državama po letu 1945, katerega namen je okrepiti sodelovanje po Brexitu. Sporazum predvideva tudi vzpostavitev direktne železniške povezave med Londonom in Berlinom. Kancler Merz je ob tem poudaril, da Rusija predstavlja veliko grožnjo, sporazum pa zajema tudi vprašanje Balkana.

Črnogorski premier Milojko Spajić in predstavniki sindikatov so se dogovorili o načinu usklajevanja minimalne plače, ki bo odvisen od povprečne plače in inflacije. To bo prva takšna formula v zgodovini Črne gore. Medtem je bila predstavljena strategija za razvoj turizma do leta 2030, ki poudarja diverzifikacijo ponudbe in privabljanje visokoplačljivih turistov, hkrati pa si prizadeva za ohranitev naravnih virov. Posebna pozornost bo namenjena izboljšanju infrastrukture in transportnih povezav ter privabljanju tujih investicij v visokokakovostne turistične projekte. Cilj je tudi, da se izboljša povprečna raven izobrazbe zaposlenih v turizmu in gostinstvu.

V Črni gori se kopičijo spori, ki vplivajo na delovanje javnih podjetij in položaj delavcev. Sindikat pomorščakov in dokerjev je opozoril na nepravilnosti v Crnogorski plovidbi, kjer se prek pomorcev, ki plujejo po Atlantiku, obračunavajo medsebojni spori. Po njihovem mnenju vlada in Crnogorska plovidba ne smeta uporabljati zahtev pomorščakov kot sredstva političnih pritiskov. Hkrati je Bojanić, član odbora direktorjev, pozval Agencijo za preprečevanje korupcije (ASK), naj preveri postopek imenovanja vršilca dolžnosti izvršnega direktorja Crnogorskega operaterja tržišta električne energije, Gredića, ki mu izteka mandat. Bojanić je poudaril, da so obveznosti obveznosti.

Maraš Dukaj, minister za javno upravo, je na praznovanju 53. obletnice Zveze občin Črne gore poudaril pomen partnerskega oblikovanja naprednih politik za sistem lokalne samouprave. Dogodek je izpostavil kot priložnost za pregled dosedanjih dosežkov in določitev ambicioznih prihodnjih ciljev, kar je ključno za razvoj lokalne samouprave in javne uprave.

Na slavnostni seji Skupščine občine Andrijevica je predsednik lokalnega parlamenta Vesko Raketić v svojem govoru državljane, ki vzklikajo »E viva Montenegro«, označil za »Montenegrine« in »fašiste«. Demokratska stranka socialistov (DPS) je ta incident označila za škandal, še posebej ker so bili seji prisotni tudi ministri iz aktualne vlade in predsednik Črne gore Jakov Milatović, ki so, kot trdi DPS, molčali ob Raketićevem »sramotnem« nagovoru.

Vlada Črne gore je na svoji 90. seji, ki ji je predsedoval premier Milojko Spajić, potrdila Predlog zakona o kontroli državne pomoči z Izvlečkom z javne razprave. V preteklosti so pri uporabi prejšnjega zakona ugotovili številne pomanjkljivosti, ki so oteževale ali celo popolnoma onemogočale njegovo učinkovito izvajanje. Zaradi obsežnosti potrebnih sprememb in dopolnitev se je Vlada odločila za pripravo povsem novega besedila zakona.

Kosovo je v maju poročalo o dejavnostih Srbije na svoji meji. Predsednica Vjosa Osmani je po informacijah varnostnih institucij Kosova stopila v stik z zavezniki. Med obiskom v Washingtonu je Osmani potrdila izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je preprečil morebitno eskalacijo s strani Srbije proti Kosovu v zadnjih tednih.

Hrvaški premier Plenković je izjavil, da pričakuje dve leti pogajanj o predlogu proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki znaša dva bilijona evrov. Kljub splošnim pomislekom glede predloga je izrazil optimizem glede izida pogajanj za Hrvaško.

Španski parlamentarci so poudarili, da bi članstvo Črne gore v EU predstavljalo dodano vrednost za celotno Unijo. Podpredsednik vlade Črne gore, Filip Ivanović, je po obisku v Madridu potrdil močno podporo Španije evropski poti Črne gore in izrazil prepričanje v intenziviranje bilateralnih odnosov. Ivanović je tudi ocenil sodelovanje z novim sestavom Evropske komisije kot zelo dobro in produktivno. Črna gora, kot je poudaril Šahmanović, svojo energetsko prihodnost vidi kot del evropskega trga.

Slovenska vlada je v četrtek, 23. maja 2024, uradno razglasila izraelska ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja in za finance Bezalela Smotricha za personi non grati. Predsednica Slovenije, Nataša Pirc Musar, je 21. maja v Evropskem parlamentu pozvala Evropsko unijo k odločnejšim ukrepom, obsojajoč "genocid" v Gazi. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je izjavila, da je namen dejanja posredovati jasno sporočilo izraelski vladi, da se mora "masaker nedolžnih civilistov ustaviti". Novice so tudi omenile, da je Slovenija lani priznala Palestino, sledila je Irski, Norveški in Španiji, delno zaradi obsodbe izraelskega bombardiranja Gaze po napadu Hamasa 7. oktobra 2023.