APDEJT.si

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Švedski sodnik je Osamo Krayema, pripadnika IS, obsodil na dosmrtni zapor zaradi sodelovanja pri umoru jordanskega pilota leta 2014 v Siriji, kjer so ga živega sežgali.

33-letni moški je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi dvojnega umora v Piteåju na Švedskem. Žrtvi, moška v 60. letih, sta bila umorjena s skupno 74 vbodnimi ranami med ropom v njunem domu januarja letos. Poleg njega sta bila 39-letni moški in 31-letna ženska obsojena na osem let zapora zaradi hudega ropa in povzročitve smrti iz malomarnosti.

Sodišče v Bratislavi je Juraja Cintulo obsodilo na 21 let zapora zaradi terorističnega napada, ki ga je lani izvedel na slovaškega premierja Roberta Fica. 72-letni Cintula je bil spoznan za krivega poskusa atentata na Fica, ki se je zgodil 15. maja 2024 v Handlovi.

Moški, ki je v začetku leta 2024 vozil prehitro v Briesnu, je zaradi neupoštevanja prednosti vožnje in povzročitve smrtne nesreče, v kateri sta umrli dve osebi, obsojen na zaporno kazen. Sodba je bila izrečena po tem, ko je voznik, ki je šele začel voziti, povzročil to tragedijo.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Bryan Kohberger, 30-letni študent kriminologije, je bil v mestu Boise, Idaho, ZDA, obsojen na štirikratno dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta. Sodišče ga je spoznalo za krivega štirih umorov, ki jih je zagrešil novembra 2022 v najemniški hiši v mestu Moscow, Idaho. Tam je med spanjem s hladnim orožjem napadel in ubil štiri študente univerze v Idahu – tri ženske in enega moškega. Kohberger je svoja dejanja zavrnil pojasniti, s čimer je motiv ostal neznan. Sodni proces je trajal skoraj tri leta po samem dejanju, med katerimi so preživeli svojci žrtev delili močna pričevanja o travmi, ki jim jo je povzročil storilec.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je obsodilo nekdanjega ministra in poveljnika milice iz Centralnoafriške republike zaradi več vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost. Sodbe vključujejo dolge zaporne kazni za dejanja, kot so umori, mučenja in izgoni, ki so se zgodili v tej afriški državi.

Izraelski Kneset je potrdil nadaljnje korake pri sprejemanju zakona, ki bi omogočil izrek smrtne kazni palestinskim zapornikom. Hkrati je Španija prepovedala prevoz orožja in vojaške opreme za Izrael preko svojih letalskih in pomorskih baz. Avstralija pa razmišlja o priznanju Palestine, kar bi lahko vplivalo na notranjo kohezijo avstralske družbe.

Mednarodno sodišče ZN v Haagu (ICJ) je v svojem doslej največjem primeru določilo obveznosti držav glede zaustavitve podnebnih sprememb. Odločitev, ki so jo dolga leta spodbujale predvsem otoške države, je označena kot zgodovinska. Ta sodba je prelomna, saj prvič na tako visoki ravni določa pravne plati boja proti podnebnim spremembam in odgovornost držav.

Mednarodno sodišče pravice je odločilo, da mora Izrael olajšati dostavo humanitarne pomoči v Gazo in podpreti agencije ZN, vključno z UNRWA. Sodišče je poudarilo, da je Izrael kot okupacijska sila pravno zavezan zagotoviti dostavo pomoči in zadovoljitev osnovnih potreb prebivalcev Gaze.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obremenjujejo obtožbe o korupciji in vojnih zločinih v Gazi, hkrati pa se povečujejo zahteve po preiskavi napada 7. oktobra. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo izraelsko pritožbo glede arestnih nalogov, izdanih za Netanjahuja in Yoava Gallanta, zaradi domnevnih vojnih zločinov. Politični analitiki in elite v Izraelu ocenjujejo, da Netanjahu ni uspel doseči ciljev v Gazi. Govori se celo o morebitni pomilostitvi Netanjahuja s strani Donalda Trumpa.

Ruska zračna obramba je nad Krimom pomotoma sestrelila lastno večnamensko bojno letalo Suhoj Su-30SM, medtem ko je poskušala prestreči ukrajinske drone. Ukrajinska mornarica je potrdila incident.

Nova Banksyjeva poslikava, ki prikazuje sodnika, kako s kladivom tepe protestnika, se je pojavila pred Kraljevim sodiščem v Londonu, vendar jo bodo oblasti odstranile. Delo naj bi bilo kritika prepovedi skupine Palestine Action, pri protestih katere je bilo aretiranih skoraj 900 ljudi. Poslikavo so takoj zakrili.

Napovedana je Global Sumud Flotilla z več kot 50 ladjami, ki bo poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč. Organizacija Reporterji brez meja in številni mediji pozivajo k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje novinarske ekipe. Strokovnjaki ZN poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev v centrih za razdeljevanje pomoči v Gazi. Izraelske sile so nadaljevale z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 71 Palestincev. António Guterres je obsodil izraelsko obleganje Gaze in opozoril na uničujoče posledice za civiliste.

Predsednik Donald Trump se je v Tokiu srečal z novoizvoljeno japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovarjala sta se o trgovini in varnosti, Trump pa je pohvalil njeno izvolitev kot prve ženske voditeljice Japonske.

Nekdanja generalmajorica Yifat Tomer-Yerushalmi, do prejšnjega tedna najvišja pravnica izraelske vojske, je bila aretirana in se znašla v središču škandala. V Izraelu se pojavljajo obtožbe, da je posilstvo palestinskih zapornikov upravičeno.

V Stockholmu je bil 18-letnik, švedski in sirski državljan, obtožen načrtovanja terorističnega napada na kulturni festival avgusta. Domnevno je prisegel zvestobo Islamski državi (IS). Poleg tega je obtožen tudi poskusa umora v Nemčiji, skupaj s 17-letnikom.

Približno 200 borcev Hamasa je bilo ujetih v njihovih lastnih tunelih pod južnim delom Gaze, ki je trenutno pod nadzorom izraelske vojske.

Švedsko prizivno sodišče je potrdilo obsodbo Line Ishaq, 53-letne ženske iz Halmstada, na 12 let zapora zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in hudih vojnih zločinov, storjenih v Siriji. Ishaqova je bila spoznana za krivo, ker je med vladavino Islamske države (IS) zasužnjevala ženske in otroke jazidov ter jih izpostavljala zlorabam.