APDEJT.si

Julia in Witali Stepanow, ki sta razkrila dopinško afero, sta izrazila zaskrbljenost glede svojega statusa prebivanja v ZDA. Poleg tega sta dejala, da se počutita zapuščena s strani športnih organizacij in da jima grozi izgon nazaj v Rusijo.

Italijanska vlada je dokončno potrdila projekt gradnje mostu čez Messinsko ožino, ki bo povezal Sicilijo s celino. Projekt, ocenjen na več kot 13 milijard evrov, naj bi bil zaključen do leta 2032. Oblasti zatrjujejo, da bo most tehnično dovršen in bo odporen na močne vetrove in potrese.

Ameriški predsednik Donald Trump je priznal, da je delavce migrante, ki jih izganja v sklopu svoje migracijske politike, težko nadomestiti, še posebej v nekaterih sektorjih, kot je kmetijstvo. Razmišlja o legalizaciji statusa delavcev migrantov v kmetijstvu, saj meni, da so tujci bolj primerni za to delo kot Američani iz mestnih središč. Razpravljajo o tem, kako zadovoljiti potrebe kmetov po migrantski delovni sili, ne da bi to izgledalo kot amnestija za nezakonite priseljence.

Združene države so junija zmanjšale svoj trgovinski primanjkljaj na najnižjo raven od leta 2023, medtem ko se Evropa sooča s krizo avtoritete in išče načine za zmanjšanje napetosti z ZDA glede carin. Švicarski uradniki so se sestali z ameriškimi predstavniki v Washingtonu, da bi razpravljali o 39-odstotnih carinah, ki so jih napovedale ZDA. Pozornost se posveča vplivu agresivne carinske politike Donalda Trumpa na inflacijo v ZDA.

Po srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen glede trgovinskega sporazuma, Trump ponovno zaostruje retoriko. Zagrozil je z zvišanjem carin na evropske izdelke na 35 %, če Evropska unija ne bo vlagala v Združene države Amerike. Medtem v Bruslju potekajo razprave o tem, kdo bo plačal obljubljene milijardne naložbe, ki jih je von der Leynova obljubila ZDA. Trump trdi, da je EU ZDA podarila 600 milijard dolarjev, kar pa Evropska komisija razlaga kot namero zasebnih podjetij, ne pa kot obljubo EU.

Ministrica za delo Bärbel Bas (SPD) je zavrnila predlog vodje CSU Markusa Söderja o ukinitvi Bürgergelda za ukrajinske begunce. Tudi berlinski finančni senator Evers je kritičen do Söderjevega predloga in meni, da bi se morali osredotočiti na širšo sliko.

Ustavno sodišče Kameruna je zavrnilo pritožbo Maurica Kamta na odločitev volilne komisije ELECAM, ki ga je izločila iz predsedniške tekme. Sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo kot pravno neupravičeno. Na volitvah bo sodelovalo 12 kandidatov.

NASA pospešuje prizadevanja za namestitev jedrskega reaktorja na Luni pred koncem desetletja, kar odraža vse večjo vesoljsko rivalstvo s Kitajsko in Rusijo.

V Ženevi se je pod okriljem Združenih narodov zbralo približno 180 držav, da bi se pogajale o prvem svetovnem sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko. Države imajo deset dni časa, da skupaj napišejo sporazum.

Švicarska predsednica Karin Keller-Sutter naj bi med telefonskim pogovorom z Donaldom Trumpom povzročila eklat, kar je privedlo do propada dogovora o carinah. Trump je izjavil, da Keller-Sutterjeva ni želela poslušati, kar je povzročilo zaostritev odnosov in potencialne milijardne posledice za Švico. Švica zdaj poskuša v zadnjem trenutku preprečiti visoke ameriške carine.

Članki poročajo o kritičnem odzivu na trgovinski dogovor med Evropsko unijo in ZDA, ki ga nekateri vidijo kot zgolj "omejevanje škode" in preventivo pred večjo trgovinsko vojno. Hkrati se pojavljajo obtožbe, da je Nemčija pod močnim vplivom ameriške družbe BlackRock, ki naj bi imela ključno vlogo pri deindustrializaciji Nemčije in podaljševanju vojne v Ukrajini. Friedrich Merz naj bi bil pomembno orodje v tej strategiji.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa preizkuša sistem, ki od nekaterih tujcev zahteva plačilo kavcije do 15.000 dolarjev ob vstopu v ZDA. Natančen seznam držav, na katere se ukrep nanaša, še ni znan.

Predsednica Karin Keller-Sutter in gospodarski minister Guy Parmelin sta v torek odpotovala v Washington. S seboj sta vzela "bolj privlačno ponudbo".

Po poročilih naj bi več migrantov v novo odprtem centru "Alligator Alcatraz" začelo gladovno stavko. Trumpova administracija se je na te navedbe odzvala z zanikanjem in jih označila za "lažne novice". Aktivisti so obtožili vlado prikrivanja razmer v centru.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi se odzval na "moralizirajoč" ton švicarske predsednice Karin Keller-Sutter med telefonskim pogovorom z uvedbo 39-odstotne carine na Švico. Hkrati pa naj bi Hamas stradal talce v Gazi, pri čemer naj bi jih lahko rešil le Trump z odločnim posredovanjem, saj naj bi bili Netanjahujevi manevri neučinkoviti.

Zaradi napovedanih 39-odstotnih ameriških carin, ki naj bi začele veljati 7. avgusta, se Švica še naprej zavzema za pogajanja in pripravlja "bolj privlačno ponudbo" za ZDA. Švica v ZDA izvaža predvsem zdravila, ure in stroje.

V Ženevi se je zbralo približno 180 držav, da bi poskušale rešiti planet pred plastično onesnaženostjo in doseči prvi svetovni sporazum o njenem prenehanju. Različne države imajo različne cilje, pri čemer si nekatere prizadevajo za ukrepe v vseh fazah "plastičnega cikla", medtem ko druge temu nasprotujejo.

Evropska komisija je izbrisala ključna SMS sporočila med predsednico komisije Ursulo von der Leyen in direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo, ki so nastala med pogajanji o nakupu cepiv proti Covid-19. To dejanje meče novo senco na milijardni posel o dobavi cepiv. Po poročanju naj bi bil za izbris odgovoren vodja kabineta Ursule von der Leyen.

Švicarska borza je doživela močan udarec po tem, ko so ZDA uvedle 39-odstotne carine. Indeks SMI v Zürichu je ob odprtju padel za približno 1,7%. Ukrep je sprožil gospodarsko zaskrbljenost in negodovanje v Švici, pri čemer je švicarska predsednica Karin Keller-Sutter izpostavljena kritikam zaradi domnevno slabega vodenja pogajanj. Padec borze je povzročil izgube, švicarska vlada pa je zaradi tega sklicala nujne sestanke.

Južna Koreja je začela odstranjevati zvočnike, ki so se uporabljali za predvajanje K-pop glasbe in novic proti Severni Koreji. Ta poteza, ki jo je sprožil novi južnokorejski predsednik Lee Jae-myung, je namenjena umiritvi napetosti med državama.