APDEJT.si

Kulturni minister Andreas Babler je sprožil razburjenje s skoraj 60.000 evri davkoplačevalskega denarja, namenjenega za študijo o kulturni participaciji migrantov. Sporno je, da je naročilo prejel inštitut, ki je blizu socialnim demokratom in naj bi imel "fragwürdige Vergangenheit". Kritiki Bablerju očitajo lahkomiseln odnos do javnih sredstev.

Potniška ladja z 1600 izraelskimi turisti je morala opustiti načrtovan obisk grškega otoka Syros, potem ko je več kot 150 protestnikov na pristanišču blokiralo njihov izstop. Lokalni prebivalci so izrazili svoje nezadovoljstvo in poudarili, da so turisti "nezaželeni". Ladja je tako nadaljevala svojo pot brez, da bi potniki izstopili.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da Teheranu zmanjkuje vode, eden največjih rezervoarjev naj bi v nekaj tednih presahnil. Kriza, ki naj bi prizadela že več kot 20 od 31 iranskih provinc, naj bi bila posledica podnebnih sprememb in okoljevarstvene politike. Zaradi hudih posledic podnebnih sprememb in okoljevarstvene politike je predsednik dopustil možnost selitve 15-milijonske prestolnice, če vodne krize ne bo mogoče rešiti.

Več kot 100 mednarodnih humanitarnih organizacij je opozorilo na alarmantno situacijo v Gazi, kjer naj bi zaradi izraelske blokade in "kampanje lakote" umrlo še najmanj deset Palestincev. Porazno stanje naj bi vodilo v "zmedo, lakoto in smrt". Palestinci naj bi celo tvegali življenja, da bi prišli do majhnih obrokov hrane. Ena izmed analiz izraelske politike v Gazi je uporabila izraz "genocid", kar nakazuje na izjemno kritično oceno ravnanja izraelske vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponudil znižanje napovedanih 30-odstotnih carin na evropske uvoze v zameno za večjo odprtost trga EU za ameriška podjetja. Mediji poročajo, da se ZDA in EU približujejo dogovoru o 15-odstotnih carinskih stopnjah, čemur bi EU lahko pristala, da bi se izognila zvišanju na 30 odstotkov.

Trump je Obamo obtožil tudi v povezavi s primerom Epstein, pravosodno ministrstvo pa je ustanovilo posebno enoto za ta namen. Medtem je po sklenjenem trgovinskem sporazumu med ZDA in Japonsko, ki naj bi bil za Trumpa zelo škodljiv, narasla nada, da bo EU kmalu lahko rešila carinski spor z ZDA, saj naj bi Japan predstavljal orientacijo.

Evropska unija je sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji, ki cilja na energetski sektor z namenom zmanjšati financiranje vojne v Ukrajini. Vendar pa se Madžarska, kljub tem prizadevanjem, odločila za gradnjo novega naftovoda do Srbije, ki bo omogočal nadaljnji uvoz ruske nafte v Evropo. Ta poteza madžarskega zunanjega ministra Péterja Szijjárta bi lahko povzročila napetosti z Brusljem, ki si prizadeva za popolno ustavitev uvoza ruske nafte in plina.

Univerza Columbia je z ameriško vlado dosegla poravnavo v vrednosti 221 milijonov dolarjev, s katero naj bi končali preiskave zaradi obtožb o antisemitizmu na kampusu ter ponovno vzpostavili zvezne subvencije v višini 400 milijonov dolarjev, ki so bile prej zmanjšane. Poravnava naj bi vključevala tudi izpustitev migranta, ki je bil pomotoma izgnan v Salvador.

Po vsej Ukrajini je izbruhnil val protestov, v katerih je več tisoč ljudi zahtevalo odstop predsednika Zelenskega. Protesti so sledili njegovi odločitvi o omejevanju avtonomije protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in zaskrbljenost glede ogrožanja demokracije in zahodne podpore Ukrajini.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izpostavil problem ukrajinske korupcije, pri čemer je namignil, da milijarde ameriške pomoči, ki jih je Kijevu namenila administracija Joeja Bidna, niso bile uporabljene za obrambne namene. V Budimpešti so medtem pozvali k širitvi Bidenove politike, podobno kot Trumpova administracija pri sklepanju Abrahamovih sporazumov na Bližnjem vzhodu, saj naj bi Trump veljal za zagovornika miru tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini.

Nemška poslanka Marie-Agnes Strack-Zimmermann je poudarila evropsko pričakovanje, da bo Ukrajina nadaljevala boj proti korupciji, saj to bistveno vpliva na njen pristop k EU. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodymyr Zelensky kritiziran zaradi reform, ki so pod nadzor postavile dve ključni protikorupcijski instituciji. Ta poteza je sprožila nezadovoljstvo ukrajinske družbe, ki te pridobitve zelo ceni od revolucije Maidan. V Kijevu se je zbralo več kot tisoč ljudi, da bi protestirali proti tej reformi.

EU se pripravlja na uvedbo 30-odstotnih carin na uvoz iz ZDA, če ne bo dosežen trgovinski sporazum, vendar pa ameriški predsednik Trump ponuja znižanje teh carin v zameno za večjo odprtost evropskega trga za ameriška podjetja. Dogovor med ZDA in Japonsko je sicer v Bruslju vzbudil upanje po hitri rešitvi, a se EU kljub temu pripravlja na najslabši scenarij.

Mediji so poročali o možnem dogovoru med EU in ZDA glede carin, kar je povzročilo dvig tečaja evra in rast ameriških delniških trgov. Financial Times je omenil možnost sporazuma o 15-odstotnih carinah, kar je vplivalo na pozitivno razpoloženje na trgih.

Članek raziskuje domnevne tesne povezave med Donaldom Trumpom in Jeffreyjem Epsteinom, pri čemer se osredotoča na širše omrežje Epsteina. Poudarja, da naj bi bila Trumpova administracija zadržana pri objavljanju novih informacij v zvezi s primerom Epstein. Drugi članek izpostavlja, da naj bi Epstein celo prisostvoval Trumpovi poroki, kar naj bi potrjevale fotografije in pričevanje bratov. Pojavljajo se namreč novi dokazi o tesnih prijateljstvih med vplivnimi osebami New Yorka in Epsteinom, medtem ko naj bi predsednik Trump poskušal primer prikriti ali preusmeriti pozornost.

Viri poročajo, da sta EU in ZDA blizu dogovora o 15-odstotnih uvoznih carinah na nekatere evropske izdelke, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. EU je pripravila povračilne ukrepe v vrednosti skoraj 100 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj. Rast na evropskih borzah je bila deloma posledica optimizma zaradi ameriškega trgovinskega sporazuma z Japonsko, kar je spodbudilo upanje na podoben dogovor med EU in ZDA, zlasti za avtomobilski sektor. Nemški kancler je omenil nujnost odločitev.

Japonska se je po napetih pogajanjih strinjala z znižanjem carin na avtomobile v ZDA, kar je bil dogovor, ki je sledil dolgotrajnemu trgovinskemu sporu. Čeprav je dogovor olajšal razmere na newyorški borzi in sprožil upanje, da bi lahko služil kot model za sporazum z Evropsko unijo, je spor povzročil izgubo zaupanja in bi lahko imel politične posledice za premierja Ishibo. Vlagatelji so kljub temu olajšani, da so se zmanjšale skrbi glede konjunkture.

Nekdanji evropski komisar Gunter Verheugen je v prispevku za »Weltwoche« ostro kritiziral sankcijsko politiko Evropske unije proti Rusiji, saj meni, da so sankcije oslabile EU in da Unija ni upoštevala morebitnih negativnih posledic morebitnega razpada Rusije za Zahodno Evropo. Medtem je Evropska unija uradno sprejela že osemnajsti paket sankcij proti Rusiji, kar so široko poročali tudi nacionalni mediji. Verheugenovo stališče, da sankcije niso dosegle želenega učinka in so se izkazale za kontraproduktivne, se je očitno potrdilo, saj se zdi, da se Rusija iz njih smehlja.

Nemčijo pretresa kritika na račun politične usmeritve stranke CDU, ki naj bi se pod vodstvom Angele Merkel premaknila v levo-zeleno smer, kar naj bi prebivalstvo pognalo v "zeleno-levo blaznost". To naj bi otežilo pričakovanje, da se bodo volivci in stranka odvrnili od te usmeritve. Istočasno se dogajajo spektakularni prestopi občinskih politikov iz CDU v stranko AfD. Primer je Hendrik Köhn iz Veltena v Brandenburgu, kar kaže na širši trend po vsej državi.

Na 30. vrhu med EU in Japonsko v Tokiu, ki so se ga udeležili predsednik Evropskega sveta António Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in japonski premier Shigeru Ishiba, sta strani poudarili pomen sodelovanja. Glavne teme so bile boj proti ruski agresiji in nepošteni trgovini ter krepitev gospodarske varnosti. To dopolnjuje prejšnji dogovor med ZDA in Japonsko o carinah, ki je pozitivno vplival na azijske borze.

V Ukrajini so se nadaljevali protesti proti predsedniku Zelenskemu in njegovemu spornemu zakonu, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov. Kritiki so potezo označili za »darilo zgodovinskih razsežnosti ruski propagandi«, Zelenski pa je vztrajal, da so bile protikorupcijske agencije infiltrirane s strani Rusije. Medtem se je Rusija soočala z naraščajočo grožnjo množičnih stečajev podjetij, saj je gospodarstvo države trpelo zaradi posledic vojne v Ukrajini, kljub razcvetu ruske obrambne industrije.