V protestih v Iranu umrlo najmanj 10 ljudi
Število smrtnih žrtev nasilja, povezanega s protesti v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, se je povečalo na najmanj 10. Oblasti so potrdile smrt še dveh ljudi.
Število smrtnih žrtev nasilja, povezanega s protesti v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, se je povečalo na najmanj 10. Oblasti so potrdile smrt še dveh ljudi.
Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.
Kitajski predsednik Ši Džinping je v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je ponovna združitev Kitajske s Tajvanom neustavljiva in temelji na "nerazdružljivi vezi krvi in sorodstva". Poleg tega je bilo napovedano, da bo Ši Džinping gostil južnokorejskega predsednika Lee Jae Myunga na državniškem obisku, kar nakazuje na prizadevanja Pekinga za okrepitev vezi z Seulom.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla nove sankcije proti desetim posameznikom in podjetjem iz Irana in Venezuele. Ukrepi so usmerjeni proti akterjem, ki naj bi sodelovali pri proizvodnji, prodaji in izvozu iranskih brezpilotnih letalnikov ter balističnih raket. Ameriško ministrstvo za finance trdi, da so te entitete neposredno podpirale nedovoljeno trgovino z orožjem, kar ogroža svetovno varnost. Najnovejši ukrepi so del širše strategije stopnjevanja pritiska na Teheran in Caracas, saj Združene države Amerike obtožujejo oba režima nezakonitega sodelovanja na področju vojaške tehnologije. Sankcioniranim osebam in podjetjem je onemogočen dostop do ameriškega finančnega sistema, njihovo premoženje pod jurisdikcijo ZDA pa je zamrznjeno. Poteza je sledila poročilom o okrepljenem sodelovanju med državama, ki vključuje tudi neposredne dobave vojaške opreme v nasprotju z mednarodnimi omejitvami.
Afganistanske oblasti so v torek uradno začele gradnjo drugega cestnega nadvoza v prestolnici Kabul, s katerim želijo zmanjšati kronične zastoje v mestu. Projekt, ki se izvaja v bližini urada guvernerja province Kabul, bo stal približno 462 milijonov afganijev, kar znaša skoraj sedem milijonov ameriških dolarjev. Gradnjo je napovedal urad namestnika predsednika vlade za gospodarske zadeve, dela pa naj bi bila zaključena v doglednem času. Po podatkih kabulske občine bo nov nadvoz dolg 235 metrov, širok 18 metrov in visok 6,8 metra. Gre za pomemben infrastrukturni poseg v mestu, ki se že vrsto let spopada s preobremenjenimi cestami in neustrezno prometno ureditvijo. Sredstva za projekt so v celoti zagotovljena iz proračunskih virov, nadzor nad izvedbo pa bodo izvajale lokalne mestne oblasti.
Predstavniki iranskih in afganistanskih oblasti so se v Kabulu dogovorili o pospešitvi projekta železniškega povezovanja, ki bi Iran preko Afganistana povezal s Kitajsko in Evropo. Vodja iranske železniške uprave Džabar Ali Zakeri se je sestal z afganistanskim namestnikom premierja za gospodarske zadeve mulo Abdulom Ghanijem Baradarjem, s katerim sta razpravljala o širitvi trgovinskih odnosov in tehničnem sodelovanju na področju prometne infrastrukture. Iran si prizadeva vzpostaviti strateški tranzitni koridor, ki bi Afganistanu omogočil dostop do mednarodnih voda, Iranu pa neposredno kopensko pot do kitajskega trga. Projekt vključuje razvoj železniškega omrežja v Afganistanu, ki bi služilo kot ključni člen v širši regionalni povezljivosti med Vzhodom in Zahodom. Iranska delegacija je izrazila pripravljenost za investicije v afganistansko infrastrukturo, kar bi po njunih ocenah prineslo gospodarsko stabilnost in okrepilo regionalno varnost. Pogovori so potekali v luči prizadevanj obeh držav za zmanjšanje odvisnosti od obstoječih trgovskih poti in iskanja novih logističnih rešitev v osrednji Aziji.
Pentagon je podjetju Boeing dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za dobavo 25 naprednih lovcev F-15 Izraelu, s potencialom za dodatnih 25 letal. Pogodba je bila sklenjena po srečanju med predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.
Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.
Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.
Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.
Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na napredek v pogovorih o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. Ruski predsedniški odposlanec Kirill Dmitriev je podprl Trumpove kritike New York Timesa in izjavil, da nekateri zahodni mediji sabotirajo mirovna prizadevanja.
ZDA so izvedle zračne napade na cilje Islamske države na severozahodu Nigerije, kar je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Napadi so bili odziv na napade militantov na krščanske skupnosti v regiji. Nigerijska vlada je potrdila, da so ZDA izvedle napade na podlagi obveščevalnih podatkov, ki jih je zagotovila Nigerija. Prebivalci vasi Jabo so poročali o močnih eksplozijah in rdeči svetlobi na nebu. Ameriški obrambni sekretar je napovedal nadaljnje napade na cilje Islamske države v Nigeriji.
Kitajska je sprejela sankcije proti 20 ameriškim obrambnim podjetjem in njihovim vodilnim uslužbencem zaradi prodaje orožja Tajvanu, ki je ocenjena na več kot 10 milijard dolarjev. Peking je potezo ZDA označil za kršitev rdeče črte, kljub temu pa analitiki menijo, da so sankcije večinoma simbolične, saj je poslovanje ameriških obrambnih podjetij s Kitajsko izjemno omejeno.
ZDA so v severozahodni Nigeriji izvedle zračne napade na pripadnike Islamske države, kar pomeni zaostritev v boju proti oboroženim skupinam v regiji. Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da so bili napadi usmerjeni proti militantnim skupinam, ki so napadale krščanske skupnosti. Nigerijska vojska se že leta spopada s tovrstnimi skupinami, varnostna kriza pa prizadene tako kristjane na jugu kot muslimane na severu države. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so bili ti »močni in smrtonosni« napadi izvedeni proti militantnim skupinam Islamske države, ki »ciljajo in brutalno ubijajo predvsem nedolžne kristjane«.
Tadžikistan je okrepil varnost na meji z Afganistanistanom po nedavnih oboroženih spopadih, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Predsednik Emomali Rahmon je otvoril nove varnostne točke in vadbišče za tanke ob meji. V enem od incidentov so bili ubiti trije napadalci, ki so vdrli v državo iz Afganistanistana, v drugem pa sta bila ubita dva tadžikistanska vojaka.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom to nedeljo na Floridi, na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Namen srečanja je razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne. Zelenski je ponovil pripravljenost na referendum o Trumpovem mirovnem načrtu, če bo dogovorjeno premirje.
ZDA so na božični dan izvedle zračne napade na severozahodu Nigerije, usmerjene proti borcem Islamske države. Predsednik Donald Trump je dejal, da so militanti napadali in ubijali kristjane na tem območju. Nigerijska vojska se že več let spopada z različnimi oboroženimi skupinami, ameriški napadi pa predstavljajo zaostritev ofenzive. Nigerija je potrdila, da ZDA izvajajo napade.
Turške oblasti so prijele 115 osumljencev, povezanih z ISIS, ki naj bi načrtovali napade med božičnimi in novoletnimi prazniki. ISIS je pozval k dejanjem proti nemuslimanom. Avstralija je izdala opozorilo za potovanja v Turčijo po aretaciji osumljencev, ki so načrtovali teroristične napade.