Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

Na Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) je prišlo do spora med Indijo in Pakistanom glede terorizma. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je obtožil Pakistan, ne da bi ga imenoval, da je središče terorizma, pri čemer je izpostavil nedavni napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, v katerem je bilo ubitih 26 turistov. Jaishankar je poudaril, da morajo države nedvoumno obsoditi državno sponzorirano terorizem.

Iran je uradno napovedal, da je poklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva na posvetovanja, pri čemer je obtožil evropske sile zlorabe mehanizma za reševanje sporov.

Varnostni svet ZN je zavrnil predlog Kitajske in Rusije za preložitev ponovne uvedbe sankcij proti Iranu zaradi kršitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. Sankcije, ki vključujejo omejitve na sredstva, orožje in rakete, so bile ponovno uvedene v soboto. Evropske države in ZDA so nasprotovale resoluciji, ki jo podpirata Kitajska in Rusija.

V zaporu v Esmeraldas v Ekvadorju je v četrtek prišlo do množičnega izgreda, v katerem je umrlo najmanj 17 zapornikov. Gre za drugi smrtonosni pokol v ekvadorskem zaporu v enem tednu. Spopadi med tolpami so terjali življenja, zaporniki pa so obglavljali in pohabljali tekmece.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je en članica EU razglasila za persono non grata zaradi suma vojnih zločinov. Medtem so se v New Yorku, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, pred njegovim hotelom zbrali protestniki, tako podporniki Izraela kot propalestinski aktivisti. Govoril je na Generalni skupščini ZN, kjer je zavrnil palestinsko državo. Da bi se izognil mednarodni aretaciji, je Netanjahu izbral nenavadno pot v New York.

Donald Trump je ob prihodu v Združene narode doživel okvaro tekočih stopnic, kar je sprožilo odziv Bele hiše. Emmanuel Macron je poklical Trumpa, ker je bil njegov avtomobilski sprevod ustavljen zaradi Trumpovega. Macron je tudi izjavil, da mora Trump končati vojno v Gazi, če želi Nobelovo nagrado, ter z njim deli kritike glede 'neuporabnosti' Združenih narodov in upa na njegov preobrat v prid Ukrajini.

Medtem ko je predsednik Trump omalovaževal okvaro tekočih stopnic in teleprompterja na ZN, je Bela hiša zahtevala preiskavo incidenta. Trump je v svojem govoru na ZN kritiziral Združene narode in Evropo, obtožil migracije, da pošiljajo Zahod 'v pekel', in označil podnebne spremembe za prevaro. Srečal se je tudi z izbranimi voditelji muslimanskega sveta. Govor je bil poln posmeha in hvale na lastni račun.

Medtem ko je bil Emmanuel Macron v New Yorku, ga je ustavila policija, ki je čakala na prehod kolone Donalda Trumpa. Zaradi tega je moral francoski predsednik del poti prehoditi peš, kar je trajalo približno 30 minut. Macron je ob tem opozoril na nevarnost prevlade sebičnosti v svetovnih zadevah.

Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

V provinci Sindh v Pakistanu je več kot 35.000 staršev zavrnilo cepljenje svojih otrok proti otroški paralizi. UNICEF pa je napovedal, da bo v zvezni državi Katsina v Nigeriji v okviru integrirane kampanje cepljenja proti otroški paralizi, ki je predvidena za oktober 2025, cepil 2,3 milijona otrok. V Nigeriji je UNICEF začel tudi projekt cepljenja proti ošpicam in rdečkam, ki cilja na 4 milijone otrok v Katsini.

V izgredu v zaporu v Machali v Ekvadorju je umrlo 14 ljudi, 14 pa je bilo ranjenih. Med spopadom med tolpami so zaporniki ubili paznika in ugrabili policiste. V ločenih izgredih v Manili je bil en moški zaboden do smrti, 47 pa je bilo ranjenih.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se pogovarjala o regionalnem razvoju in izrazila zadovoljstvo nad izboljšanjem odnosov med državama. Obljubila sta si močnejše sodelovanje. V telefonskem pogovoru sta Dar in Rubio razpravljala o zadevah skupnega interesa in poudarila pomembnost nadaljnje krepitve vezi med Pakistanom in ZDA. Pogovor je zajel tudi mednarodni razvoj.

Sushila Karki, nekdanja glavna sodnica Nepala, je prisegla kot nova začasna premierka države. To se je zgodilo po protivladnih protestih, ki so državo pahnili v krizo in zahtevali 51 življenj. Zaradi korupcije in neenakosti je prišlo do nasilnih protestov generacije Z.

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.

Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o ustanovitvi palestinske države, ki podpira rešitev dveh držav. Palestinska oblast je pozdravila sprejetje resolucije. Izrael je odločno nasprotoval resoluciji, ki jo je podprlo 142 držav.

Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, je prisegla kot začasna premierka Nepala in postala prva ženska na tem položaju. Imenoval jo je predsednik Ram Chandra Paudel po množičnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Družine protestnikov, ki so bili ubiti, so izrazile jezo, ker oblasti niso obravnavale njihovih pomislekov, in so organizirale proteste s svečami.

V Nepalu se nadaljujejo protesti generacije Z zaradi prepovedi družbenih medijev in korupcije, ki so zahtevali že 34 življenj. Protestniki so za začasno premierko predlagali nekdanjo vrhovno sodnico Sushilo Karki. Razmere so povzročile krizni sestanek predsednika države. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z vladno politiko, gospodarskimi težavami in političnimi odločitvami, mladi pa zahtevajo obsežne politične reforme.