Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Venezuelska skupnost v Corpus Christiju je proslavljala zajetje predsednika Nicolása Madura. Kitajska je obsodila ameriško dejanje kot hegemonistično in kršitev mednarodnega prava. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je bila ena največjih kritičark Nicolása Madura.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek imel nujno sejo, na kateri bo razpravljal o ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo in prijetju Nicolása Madura.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriške oborožene sile so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Napad so spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, ki so bile usmerjene v strateške vojaške in komunikacijske objekte. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti. Prav tako je nakazal, da bodo v državo vstopila ameriška naftna podjetja, ki bodo obnovila tamkajšnjo energetsko infrastrukturo. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v Miamiju izbruhnila praznovanja, je podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje označila za imperialistično agresijo in zahtevala dokaze o življenju predsednika. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens, Rusija pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršitve suverenosti.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 40 življenj, približno 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ogenj je zajel priljubljen lokal Le Constellation manj kot dve uri po polnoči, ko se je v njem nahajalo okoli 200 gostov, večinoma mladih med najstniškimi leti in sredino dvajsetih let, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma pirotehnična sredstva na steklenicah šampanjca, ki so prišla v neposreden stik s stropom lokala. Zaradi hitrega širjenja ognja in gostega dima je v prostorih zavladala panika, številni poškodovanci pa so zaradi hudih opeklin v kritičnem stanju in so bili prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo zoper vodstvo lokala, hkrati pa v državi poteka petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zgodovini države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci, med katerimi so prevladovali najstniki in mladi odrasli, praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so v petek začeli zahteven postopek identifikacije trupel, saj so bile opekline pri mnogih žrtvah izjemno hude. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma iskreče se sveče, pritrjene na steklenice šampanjca, ki so se preveč približale stropu lokala. Priča smo bili kaotičnim prizorom, ko se je praznično vzdušje v trenutku spremenilo v pekel, ogenj pa se je po prostoru razširil izjemno hitro. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti upraviteljem bara, s katero bodo ugotavljali odgovornost za varnostne pomanjkljivosti, hkrati pa so v državi razglasili petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zadnjih letih.

Število smrtnih žrtev zaradi nasilja med protesti v Iranu je naraslo na najmanj deset. Medtem nekdanji analitik CIA svari pred prehitrim slavjem neokonservativcev glede protestov v Iranu. Razlog za nemire pa je vse slabše gospodarsko stanje v Islamski republiki.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen letalski in kopenski napad na Caracas, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori agencije CIA, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nedovoljene posesti orožja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti in ameriškim blokadam venezuelskega naftnega sektorja. Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi obsežne investicije ameriških energetskih podjetij v venezuelsko naftno infrastrukturo, s čimer naj bi državo ponovno naredili donosno. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in Čilu izbruhnila praznovanja, so Kolumbija, Rusija in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in nevarnosti regionalne destabilizacije.

Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo najmanj 40 ljudi. Preiskovalci sumijo, da so kresničke na steklenicah šampanjca povzročile požar. Medtem pa so identificirali več žrtev, medtem ko skupnost žaluje.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.