APDEJT.si

Zaradi izklopa interneta, ki ga je odredila talibanska vlada, je glavno letališče v Afganistanu obstalo. Izklop je bil prvi tovrstni na državni ravni, odkar so se talibani avgusta 2021 vrnili na oblast, in naj bi bil del boja proti nemorali.

Izrael je podprl 20-točkovni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom, vendar si je pridržal pravico do nadaljevanja vojaških operacij. Uspeh načrta je odvisen od Hamasa.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Glavno letališče v Afganistanu je obstalo, saj se država sooča s posledicami izpada interneta, ki ga je uvedla talibanska vlada. Misija Združenih narodov v Afganistanu je pozvala talibansko vlado, naj nemudoma obnovi dostop do interneta in telekomunikacij po vsej državi.

Osebje afganistanskega konzulata v Bonnu je množično odstopilo zaradi nestrinjanja z nemško politiko deportacij v Afganistan. Zaposleni so protestirali proti odločitvi Nemčije, ki po njihovem mnenju ogroža varnost afganistanskih državljanov in njihovih dokumentov. Po poročanju naj bi Dobrindt za izvajanje deportacij v državo spustil predstavnike Talibov.

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo izpustitev ameriškega državljana Amirja Amiryja, ki je bil 'protipravno pridržan' v Afganistanu, in sporočilo, da se je vrnil na ameriška tla. Pri njegovi izpustitvi je posredoval Katar, Amiry pa je na poti v Dohi, od koder bo odpotoval naprej.

Oblasti so nadaljevale preiskavo motiva za napad nekdanjega marinca na cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Grand Blanc Townshipu. Med nedeljsko mašo je z vozilom zapeljal v cerkev, streljal in podtaknil požar. Pri tem so bili ubiti štirje ljudje, osem pa ranjenih. Oblasti so preiskovale pogorišče cerkve.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

Na Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) je prišlo do spora med Indijo in Pakistanom glede terorizma. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je obtožil Pakistan, ne da bi ga imenoval, da je središče terorizma, pri čemer je izpostavil nedavni napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, v katerem je bilo ubitih 26 turistov. Jaishankar je poudaril, da morajo države nedvoumno obsoditi državno sponzorirano terorizem.

Iran je uradno napovedal, da je poklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva na posvetovanja, pri čemer je obtožil evropske sile zlorabe mehanizma za reševanje sporov.

Varnostni svet ZN je zavrnil predlog Kitajske in Rusije za preložitev ponovne uvedbe sankcij proti Iranu zaradi kršitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. Sankcije, ki vključujejo omejitve na sredstva, orožje in rakete, so bile ponovno uvedene v soboto. Evropske države in ZDA so nasprotovale resoluciji, ki jo podpirata Kitajska in Rusija.

V zaporu v Esmeraldas v Ekvadorju je v četrtek prišlo do množičnega izgreda, v katerem je umrlo najmanj 17 zapornikov. Gre za drugi smrtonosni pokol v ekvadorskem zaporu v enem tednu. Spopadi med tolpami so terjali življenja, zaporniki pa so obglavljali in pohabljali tekmece.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je en članica EU razglasila za persono non grata zaradi suma vojnih zločinov. Medtem so se v New Yorku, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, pred njegovim hotelom zbrali protestniki, tako podporniki Izraela kot propalestinski aktivisti. Govoril je na Generalni skupščini ZN, kjer je zavrnil palestinsko državo. Da bi se izognil mednarodni aretaciji, je Netanjahu izbral nenavadno pot v New York.

Donald Trump je ob prihodu v Združene narode doživel okvaro tekočih stopnic, kar je sprožilo odziv Bele hiše. Emmanuel Macron je poklical Trumpa, ker je bil njegov avtomobilski sprevod ustavljen zaradi Trumpovega. Macron je tudi izjavil, da mora Trump končati vojno v Gazi, če želi Nobelovo nagrado, ter z njim deli kritike glede 'neuporabnosti' Združenih narodov in upa na njegov preobrat v prid Ukrajini.

Medtem ko je predsednik Trump omalovaževal okvaro tekočih stopnic in teleprompterja na ZN, je Bela hiša zahtevala preiskavo incidenta. Trump je v svojem govoru na ZN kritiziral Združene narode in Evropo, obtožil migracije, da pošiljajo Zahod 'v pekel', in označil podnebne spremembe za prevaro. Srečal se je tudi z izbranimi voditelji muslimanskega sveta. Govor je bil poln posmeha in hvale na lastni račun.

Medtem ko je bil Emmanuel Macron v New Yorku, ga je ustavila policija, ki je čakala na prehod kolone Donalda Trumpa. Zaradi tega je moral francoski predsednik del poti prehoditi peš, kar je trajalo približno 30 minut. Macron je ob tem opozoril na nevarnost prevlade sebičnosti v svetovnih zadevah.