V Šarm el Šejku je potekal vrh o Gazi, kjer so svetovni voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, egiptovskim predsednikom Al Sisijem, ter voditelji Katarja in Turčije, podpisali deklaracijo o utrditvi premirja v Gazi. Trump se je srečal tudi s palestinskim predsednikom Abbasom. Na vrhu se je zbralo več kot 31 voditeljev držav in mednarodnih organizacij.

Po več kot dveh letih je Hamas izpustil vseh 20 preostalih živih talcev, ki so bili predani Mednarodnemu komiteju Rdečega križa. Med njimi so tudi štirje nemško-izraelski državljani. Po izpustitvi talcev naj bi Izrael predal zapornike v skladu z dogovorjenim mirovnim načrtom.

Adalberto Costa Júnior je uradno vložil kandidaturo za ponovni mandat na čelu stranke UNITA v Angoli. Albertina Navemba Ngolo, vodja njegove kampanje, je ob tem obljubila združitev "sil naroda" za dosego spremembe režima, ki jo bo vodil "sin Angole". Kandidatura je bila formalizirana pred 14. kongresom stranke.

Nekdanji direktor FBI James Comey se je izrekel za nedolžnega glede obtožb o oviranju parlamentarne preiskave in dajanju lažnih izjav pred Kongresom, ki so povezane s preiskavo ruskega vmešavanja in pritiskom Donalda Trumpa. Steve Bannon je kritiziral, da Comey ni bil javno ponižan ob prihodu na sodišče.

Hamas je načeloma sprejel Trumpov načrt za prekinitev ognja v Gazi. Trump je pozval Izrael k takojšnji ustavitvi bombardiranja Gaze, da bi omogočil izpustitev talcev. Ameriški odposlanec je v Egiptu, da bi dokončal dogovor o izpustitvi talcev. Kljub pozivom k prekinitvi ognja je Izrael nadaljeval z napadi na Gazo. V Kairu so potekala posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom glede talcev. Trumpov poziv k ustavitvi ognja v Gazi je povečal pritisk na izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja.

Hamas je sporočil, da potrebuje več časa za preučitev Trumpovega načrta za Gazo, kljub Trumpovemu ultimatumu, ki je skupini dal le tri ali štiri dni časa za sprejem načrta. Trump je določil rok do nedelje do 18. ure po washingtonskem času za dogovor in zagrozil s posledicami, če dogovor ne bo dosežen.

Hamas v Gazi ostaja glavna ovira pri sprejetju Trumpovega načrta in pričakuje se, da bo zahteval spremembe, medtem ko izraelska vojska stopnjuje ofenzivo na mesto Gaza. Trump je postavil nov rok Hamasu, do nedelje do 18. ure po washingtonskem času, da sprejme dogovor. Palestinci pri pripravi načrta niso bili vprašani. Netanyahuja pri izvajanju načrta ovira skrajna desnica.

Paris Saint-Germain je v sredo v Ligi prvakov presenetljivo premagal Barcelono z 2:1, z golom v zadnjih minutah tekme. Manchester City je remiziral z Monakom, kljub dvema goloma Erlinga Haalanda. PSG se je uvrstil med najboljše tri ekipe v skupinskem delu, medtem ko je Monaco v težavah. Olympique de Marseille se je po zmagi nad Ajaxom (4:0) povzpel na lestvici. PSG je trenutno tretji, za Bayernom iz Münchna in Real Madridom.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Južnoafriški veleposlanik v Franciji, Nkosinathi Emmanuel Mthethwa, je bil najden mrtev ob vznožju hotela Hyatt Regency v Parizu. Noč pred smrtjo je ženi poslal sporočilo, v katerem je izrazil željo, da bi končal življenje.

José Mourinho se je vrnil na Stamford Bridge kot trener Benfice v tekmi Lige prvakov proti Chelseaju. Mediji poudarjajo njegov ikonični status in vpliv na Chelsea, kjer je že četrtič stopil v nasprotnikovo trenersko cono. Ob njegovi vrnitvi je prišlo do čustvenega srečanja z dolgoletno zaposleno kluba.

Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je pozdravilo Trumpov celovit načrt za rešitev konflikta v Gazi. Indijski premier Narendra Modi in libanonski predsednik Joseph Aoun sta prav tako podprla Trumpov načrt za končanje vojne v Gazi. Trump je napovedal, da bo sam vodil mednarodni mirovni svet, ki bo začasno nadzoroval upravo v Gazi, ki bo demilitarizirana cona brez terorja.

Vladimir Putin je podpisal zakon o umiku Rusije iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. S tem je onemogočen nadzor Sveta Evrope nad razmerami v ruskih zaporih, potem ko je bila Rusija marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi napada na Ukrajino. Rusija kot razlog navaja diskriminacijo.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara. Brazilsko vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo, ker so ocenili, da je Bolsonaro sodeloval v "oboroženi kriminalni organizaciji". Obsodba velja za mejnik brazilske demokracije, saj se v preteklosti pučisti niso soočili s sodnim pregonom.

Po poročilu UNICEF, je po svetu približno 188 milijonov otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo. Obesnost je presegla prenizko telesno težo kot najpogostejša oblika podhranjenosti pri otrocih in mladostnikih po vsem svetu. Poročilo pripisuje porast obesnosti novim prehranjevalnim navadam, ki temeljijo na predelani hrani, in priporoča prepoved tovrstnih živil.