APDEJT.si

V Argentini so se univerzitetni učitelji in osebje Univerze v Buenos Airesu (UBA) odločili za 24-urno stavko, kar je vplivalo na začetek drugega semestra. Razlog za stavko je zahteva po višjih plačah in več sredstvih za univerze. Poleg tega so napovedane aktivnosti za ozaveščanje javnosti. Sindikat CONADU Histórica je napovedal še obsežnejšo, enotedensko stavko med 11. in 17. avgustom. K stavki se pridružujejo tudi druge univerze po državi.

V Argentini se soočajo z visokimi stroški volilnih kampanj, pri čemer naj bi stranke za konkurenčnost v provinci Buenos Aires porabile približno 70 milijonov ameriških dolarjev. Razpravljajo o prehodu na enotno glasovnico. Medtem je Nicolas Baverez v Le Figaroju poročal, da je Donald Trump napovedal sklenitev trgovinskega sporazuma z Japonsko, ki naj bi povečal carine na japonski izvoz za 15 odstotkov.

Objavljena sta bila nova naslova časopisov: 'Portada Digital, Martes 19 de agosto, 2025' iz Proceso Digital in 'Portada del 19 de agosto de 2025' iz Nuevo Día.

Donald Trump je napovedal, da bo s pomočjo zveznih organov pregona prevzel Washington D.C. in izgnal brezdomce »daleč stran od glavnega mesta«. Razkril je tudi, da bo v mestu aktiviral Nacionalno gardo in dal metropolitansko policijo pod zvezno upravo. Poleg tega je zavrnil idejo o povečanju sobe za novinarske konference v Beli hiši, ker ni želel, da bi se novinarji počutili udobno.

Argentina je zaprosila sodnico Presko, da ponovno preuči svojo zahtevo za predložitev e-pošte in sporočil Luisa Caputa in Sergia Masse v zvezi s sojenjem glede podjetja YPF. Argentinska država trdi, da nima v posesti zahtevanih naprav, saj te niso v njeni lasti. Zahteva prihaja v času, ko se nadaljuje pravni postopek v New Yorku.

Donald Trump je Evropsko unijo pozval k izpolnitvi obljube o 600 milijardah dolarjev naložb v ZDA in jo označil za 'darilo'. Zagrozil je z uvedbo 35-odstotnih carin, če EU ne bo upoštevala njegovih zahtev. Evropska komisija se s Trumpovo interpretacijo ne strinja in poudarja, da gre za namero zasebnih podjetij, ne za 'darilo'.

Svetovne delnice so rasle, sledile so rasti na Wall Streetu, ki si je opomogel po prodaji zaradi slabih podatkov o zaposlenosti v ZDA. Dobiček Saudi Aramco v drugem četrtletju je padel za 20 % zaradi nižjih cen nafte, kljub povečanju proizvodnje, skladno z dogovorom OPEC+.

Argentinski libertarni predsednik Javier Milei je zavrnil poskuse povečanja izdatkov za pokojnine in razširitve zaščite za invalide, sklicujoč se na svojo zavezo k odpravi kroničnega fiskalnega primanjkljaja države. Milei je vetiral zakon, ki ga je sprejel kongres, in dejal, da bi ogrozil fiskalno ravnovesje. Kljub varčevalnim ukrepom naj bi se predsednikova stranka dobro odrezala na oktobrskih volitvah.

BP je sporočil, da je v bloku Bumerangue v brazilskem bazenu Santos odkril največje nahajališče nafte in plina v zadnjih 25 letih. Nahajališče se nahaja približno 500 metrov globoko, vrtina pa je dosegla globino 5.855 metrov. Prvi vzorci so pokazali visoke ravni ogljikovega dioksida, kar bi lahko otežilo in podražilo razvoj.

Po delnem zrušenju bakrenega rudnika v Čilu so oblasti sporočile, da so našli štiri od petih ujetih rudarjev mrtvih. Iskanje preostalega pogrešanega rudarja se nadaljuje.

Reševalne ekipe so našle truplo enega od petih rudarjev, ujetih v rudniku El Teniente po četrtkovem zrušenju. Kasneje so našli še trupla treh rudarjev, kar pomeni, da so do sedaj našli štiri trupla od petih ujetih rudarjev. Iskanje zadnjega rudarja še poteka. Zrušitev je povzročil »seizmični dogodek«.

Reševalne ekipe so v čilskem rudniku bakra El Teniente, največjem podzemnem rudniku bakra na svetu, našle trupla treh od petih rudarjev, ki so bili ujeti po četrtkovem zemeljskem plazu. Iskanje preostalih dveh rudarjev se nadaljuje. Rudnik El Teniente ima 4.500 km notranjih rovov in je v lasti državnega podjetja Codelco, največjega proizvajalca bakra na svetu.

Predsednica Claudia Sheinbaum je sporočila, da je Mehika dosegla dogovor z ZDA, ki preprečuje povečanje carin. Po telefonskem pogovoru s predsednikom Donaldom Trumpom je Washington napovedal 90-dnevno preložitev novih dajatev. Sheinbaum trdi, da je bil dosežen najboljši možni dogovor, ki zagotavlja, da so naložbe v Mehiko še vedno najboljša možnost.

Argentinska vlada je sprejela odlok, ki tujcem omogoča pridobitev argentinskega državljanstva, če izvedejo "pomembne naložbe" v državi. Ministrstvo za gospodarstvo bo določilo, katere naložbe se štejejo za relevantne. Cilj ukrepa je pritegniti tuje investitorje z olajšanjem postopka pridobitve državljanstva.

Argentinska agencija za zdravila, hrano in medicinsko tehnologijo (ANMAT) je prepovedala prodajo določenega olivnega olja, ki se je prodajalo preko spleta. Razlog za prepoved je, ker je bilo olje označeno kot "nezakonito" in "škodljivo za zdravje", poleg tega pa je bilo tudi lažno deklarirano.

V Argentini je vlada uradno potrdila izplačilo bonusa v višini 70.000 argentinskih pesosov za upokojence z minimalnimi dohodki v avgustu 2025. Poleg tega se bodo minimalne pokojnine povečale za 1,62 % glede na indeks potrošniških cen (IPC) za junij, ki ga je objavil INDEC. Minimalna pokojnina bo tako znašala 384.305 argentinskih pesosov. Bonus ostaja zamrznjen od marca 2024.

Mehiški peso je 19. avgusta izgubljal vrednost v primerjavi z dolarjem. Centralna banka Dominikanske republike je 18. avgusta določila menjalni tečaj za ameriški dolar pri 61,6789 pesosov za nakup in 62,4075 pesosov za prodajo. V Venezueli so prav tako poročali o ceni dolarja po podatkih Centralne banke Venezuele.

Argentinska vlada je uradno potrdila izredni bonus v višini 70.000 argentinskih pesos za upokojence in prejemnike pokojnin v mesecu avgustu. Ta ugodnost bo namenjena tistim, ki prejemajo minimalne pokojnine, in prejemnikom nepovratnih pokojnin. Odločitev je bila ratificirana z objavo odloka 523/2025 v uradnem listu, znesek pa se dodaja k 1,62-odstotnemu povečanju, ki je bilo napovedano prejšnji petek.

Kanada je napovedala, da bo septembra na zasedanju Združenih narodov priznala državo Palestino, kar je povzročilo pritisk na Izrael. Premier Mark Carney je dejal, da je ta poteza potrebna za ohranitev miru. Odločitev je sprožila nasprotovanje Izraela, ameriški predsednik Donald Trump pa je zagrozil s trgovinskimi ovirami državi, ki bi priznala Palestino. Združeno kraljestvo in Francija naj bi podpirali kanadsko pobudo.

Argentinska vlada je omogočila podeljevanje državljanstva tujcem, ki bodo v državi opravili velike investicije. Agencija za programe državljanstva z investicijami bo obravnavala vsako vlogo in podala poročilo migracijskemu uradu, ki bo imel 30 dni časa za odločitev. Cilj novega programa je privabiti tuji kapital v Argentino.