APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se pogovarja s predstavniki Kambodže in Tajske o morebitnem premirju. Poudaril je, da si obe državi želita takojšnje premirje in mir. Novica je bila prvotno objavljena na spletni strani Teledoce.com.

Argentinski predsednik Javier Milei se je v Buenos Airesu sestal z ameriško ministrico za domovinsko varnost Kristi Noem, ki velja za tesno zaveznico Donalda Trumpa. Noemova je pred tem v ZDA promovirala protiimigracijske ukrepe, vključno s pozivi k samodeportaciji nezakonitih priseljencev. Srečanje v predsedniški palači Casa Rosada je potekalo v luči obiska ameriške funkcionarke v Argentini. Članki omenjajo tudi kontroverzne ukrepe guvernerja Floride Rona DeSantisa glede deportacij migrantov iz odročnega centra v Evergladesu, ki naj bi potekali v nečloveških razmerah.

Za konec tedna, ki se je začel 25. julija 2025, so bile objavljene napovedi Mhoni Vidente. Poleg tega je bila predstavljena "Mesa de Periodistas" z dne 25. julija 2025, ki je ponudila globoke in drugačne analize za pripravo na dogodke.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Razmere v Gazi se za najmlajše vztrajno slabšajo, saj je zaradi podhranjenosti umrl še en otrok, kar število preminulih otrok od začetka blokade povzdignilo na 82. Po podatkih organizacije Zdravniki brez meja ena četrtina otrok, mlajših od šest let, trpi za podhranjenostjo, medtem ko je skoraj 70.000 otrok v Gazi že doseglo stopnjo klinične podhranjenosti. Nosečnice so prav tako prizadete, saj je podhranjenih 25 % nosečnic in otrok. Obstajajo tudi obtožbe proti Izraelu glede ovir pri dostopu do hrane, kar bi lahko še povečalo število žrtev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj napovedal namero Francije, da bo septembra na Generalni skupščini Združenih narodov priznala palestinsko državo, v upanju na vzpostavitev miru v regiji. Ta poteza je izzvala ostre kritike s strani Izraela in Združenih držav Amerike. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da Washington "ostro zavrača" francoski načrt.

Predsednik Francije Emmanuel Macron je napovedal priznanje palestinske države na septembrskem zasedanju Generalne skupščine ZN. To potezo je pozdravila Palestinska avtonomija, saj se bo Francija tako pridružila drugim zahodnim državam. Venezuelas predsednik Maduro je prav tako izrazil hvaležnost Macronu in poudaril nujnost mirovne konference. ZDA so se ostro odzvale na francosko odločitev, ameriški državni sekretar Marco Rubio je potezo označil za "nebrzdano" in izrazil prepričanje, da to priznanje "podpira Hamas".

Izraelski minister je izraz "antisemitski" uporabil za opis izgona skupine "zelo problematičnih" judovskih najstnikov z letala v Španiji. Prevoznik Vueling trdi, da izgon ni povezan z njihovo vero, temveč z vedenjem članskega mladinskega zbora, ki je potoval v Pariz, saj naj bi ogrožalo varnost leta. Vodja skupine, stara 21 let, naj bi bila obvladana s strani civilne garde. Starši in organizatorji pa obravnavajo incident kot dejanje antisemitizma, medtem ko letalska družba navaja razloge varnosti zaradi "nediscipliniranega vedenja".

Več kot 250 venezuelskih migrantov, ki jih je ameriška administracija Donalda Trumpa marca izgnala in so bili pridržani v salvadorskem zaporu najvišje varnosti, je poročalo o hudih zlorabah. Po navedbah prič so jih izpustili v petek v okviru dogovora med Venezuelo, ZDA in Salvadorjem. Medtem je ameriška funkcionarka zanikala, da bi se pogajanja o licencah za Chevron odvijala v okviru izmenjave zapornikov, čeprav so poročila nakazovala, da naj bi Trumpova administracija odobrile nove, omejene licence za podjetja, povezane z venezuelsko naftno družbo PDVSA.

Argentinska državljanka je bila v Indoneziji obsojena na sedem let zapora zaradi tihotapljenja 324 gramov kokaina, ki ga je skrivala v nožnici. Mednarodna potnica je bila aretirana na Baliju. Sprva je grozila dosmrtna ječa, vendar je bila kazen nato znižana. Indonezija ima sicer eno najstrožjih zakonodaj na svetu glede drog, ki vključuje tudi smrtno kazen za tihotapce.

Združene države Amerike so prekinile pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi, ker naj bi Hamas ravnal "ne v dobri veri". Odposlanec ZDA Steve Witkoff je napovedal skrajšanje pogovorov v Katarju, pri čemer Trumpova administracija ni dosegla nobenega napredka pri iskanju miru med Izraelom in Hamasom. ZDA so potezo označile kot "egoistično" dejanje Hamasa, ki naj bi škodilo mirovnim prizadevanjem.

Zdravniki brez meja (MSF) opisujejo, da je v Gazi situacija neznosna, kjer se ljudje soočajo z lakoto. "To se je spremenilo v neizmerno uničeno polje, kjer je Izrael ustvaril popolne razmere za izstradanje ljudi," je izjavil Aitor Zabalgogeazkoa, koordinator MSF v Gazi. UNRWA je poročala o 6.000 tovornjakih pomoči, ki čakajo na dovoljenje za vstop v Gazo. Po podatkih ZN enega od petih otrok v mestu Gaza trpi zaradi podhranjenosti, število primerov pa narašča. Medtem je urugvajsko zunanje ministrstvo pozvalo Izrael k "brezmejnemu dostopu do humanitarne pomoči" in zavrnilo vsako dejanje, ki bi spodbujalo ozemeljske ali demografske spremembe na zasedenih palestinskih ozemljih.

Več vodilnih medijskih organizacij, med njimi AFP, AP, Reuters in BBC, je v skupnem pozivu zahtevalo, da Izrael dovoli vstop in izstop novinarjem v Gazo, ki je močno prizadeta zaradi obsežnih vojaških operacij. Mediji so prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi poročil o lakoti v Gazi in pozvali k omogočanju dostave hrane.

Izraelski minister za dediščino Amihai Ben-Eliyahu je izjavil, da bo celotna Gaza postala judovska in da ni treba skrbeti za lakoto. Poudaril je, da nobena država ne hrani svojih sovražnikov in da je cilj izgnati Palestince. Premier Benjamin Netanyahu pa je ponovil, da Izrael ne bo sprejel pogojev za predajo Hamasa. Medtem so palestinske oblasti označile izraelsko pripojitev Zahodnega brega za vojno napoved, Evropska komisija pa je to označila za nezakonito dejanje, ki krši mednarodno pravo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova žena Brigitte sta vložila tožbo zoper ameriško desničarsko influencerko Candace Owens. Owens je namreč širila teorijo zarote, da naj bi bila prva dama Francije transspolna oseba. Tožba zaradi obrekovanja je bila vložena v ZDA. Dogodek je bil objavljen sredi julija 2025.

Koordinator Zdravnikov brez meja v Gazi je obtožil izraelsko vlado premierja Benjamina Netanyahua, da je ustvarila "popolne razmere" za lakoto v enklavi. Izrael naj bi bil odgovoren za smrt več kot 100 ljudi zaradi napadov in lakote, medtem ko se humanitarna kriza v Gazi vse bolj poglablja.

Mednarodno sodišče pravice (CIJ) je s soglasno odločitvijo sporočilo, da kršitev podnebnih zavez s strani države predstavlja "mednarodno protipravno dejanje", ki lahko v določenih pogojih in ob upoštevanju vsakega primera posebej vodi do odškodnin za prizadete države. Sodišče je podnebne spremembe označilo za "eksistencialno grožnjo" in s tem odprlo možnost za mednarodne zahtevke za povračilo škode, ki izhaja iz neizpolnjevanja podnebnih obveznosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil že maja seznanjen, da se njegovo ime večkrat pojavlja v dokumentih, povezanih s primerom Jeffreyja Epsteina. Informacijo naj bi mu posredovali uradniki njegovega Ministrstva za pravosodje, vključno z generalno pravobranilko Pam Bondi in njenim namestnikom Toddom Blancheom, kot je poročal The Wall Street Journal. Medtem demokrati v predstavniškem domu Kongresa pritiskajo na republikance, naj objavijo omenjene dokumente, s čimer želijo pridobiti vpogled v preiskavo trgovine s spolnim izkoriščanjem, ki jo je vodilo Trumpovo ministrstvo.

Eva Mieri, predsednica Občinskega sveta Quilmesa v Argentini, ki je procesuirana zaradi domnevne vpletenosti v napad z gnojnico na dom poslanca Joséja Luisa Esperta, je dobila dovoljenje sodišča za potovanje v Švico. Tam se bo udeležila kongresa Združenih narodov o človekovih pravicah, potem ko je bila predhodno izpuščena iz pripora.

Guverner Buenos Airesa, Axel Kicillof, je skupaj z zakonodajalci iz provinc Tierra del Fuego, La Pampa in Río Negro ostro kritiziral izjave Petra Lamelasa, kandidata za veleposlanika ZDA v Argentini, ki so zaokrožile v videoposnetku. Kicillof je pozval Lamelasa, naj se vrne domov, kar kaže na splošno neodobravanje njegovih stališč v različnih argentinskih regijah.