Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije leta 1991. Zunanji minister Izraela je pojasnil priznanje Somalilanda. Somalijski ministri so se na potezo Izraela odzvali z obsodbo in jo označili za izdajo.

Donald Trump in Xi Jinping sta se srečala v Busanu v Južni Koreji, kar je njuno prvo srečanje od leta 2019. Trump je pred srečanjem napovedal takojšnjo ponovno uvedbo jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel poskuse drugih držav. Po srečanju s kitajskim predsednikom je Trump zapustil Južno Korejo brez komentarja.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Rabina so v Melbournu domnevno verbalno napadli na tramvaju, kar je še en primer domnevnega antisemitskega napada. Podrobnosti o incidentu niso znane, vendar primer sproža zaskrbljenost glede naraščajočega antisemitizma.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Donald Trump je Cii odobril tajne operacije v Venezueli, usmerjene proti narkokartelom. Kot razlog za to odločitev je navedel veliko količino drog. Neznano je, ali CIA načrtuje kakšne operacije v Venezueli ali gre za preventivni ukrep. Poročila tudi navajajo, da je Trumpova administracija odobrila Cii izvajanje smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih.

Pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je ameriški predsednik Donald Trump ukazal ponoven zagon ameriških jedrskih poskusov po več kot tridesetih letih. Odločitev je utemeljil s programi Rusije in Kitajske. Med obiskom v Južni Koreji je Trump prejel repliko krone, kar je sprožilo proteste.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je potrdil, da je imel telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ga opisal kot "spoštljiv" in "prijazen", medtem ko ZDA zaostrujejo retoriko proti Venezueli.

Ameriške vojaške sile so prestregle in zasegle tanker Skipper ob venezuelskih obalah. Po navedbah ZDA je bil tanker sankcioniran zaradi prevoza nafte med Iranom in Venezuelo, s čimer naj bi se financiral terorizem. Predsednik Trump je potrdil zaseg, ki je bil izveden v okviru vojaške operacije.

Izraelski mediji poročajo, da je Hamas predal Rdečemu križu zadnjih 13 živih talcev, medtem ko Le Figaro poroča o izpustitvi zadnjih 20 živih talcev. Talci so bili v Gazi zadržani 738 dni. Izpustitev je bila pospremljena z veseljem na Trgu talcev.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Nigerijske oblasti so potrdile, da so skupaj z ZDA izvedle zračne napade na cilje ISIS v severozahodni Nigeriji. Napad je bil odgovor na poboje kristjanov.

Po streljanju na pripadnike Nacionalne garde v Washingtonu, D.C., so ZDA napovedale ponoven pregled vseh afganistanskih imigrantov. Donald Trump je kritiziral program, ki je pripeljal afganistanske begunce, ki so se borili proti Talibanu, v ZDA. Joe Biden je pred tem izjavil, da so ZDA dolžne zagotoviti zatočišče tistim, ki so nasprotovali Talibanu.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Donald Trump je ukazal obrambnemu ministrstvu, naj nemudoma ponovno začne testiranje jedrskega orožja po 30-letnem premoru. Kremelj je napovedal odgovor, če bodo ZDA kršile moratorij na jedrske poskuse. Strokovnjak Oleh Rybachuk meni, da Trumpov ukaz postavlja Putina v slabši položaj.

V zgodnjih jutranjih urah je v grškem mestu Menidi prišlo do streljanja med tujimi državljani. Med spopadom je bil en moški ustreljen v nogo in prepeljan v bolnišnico Agia Olga, kjer so ugotovili, da ni v smrtni nevarnosti. Policija preiskuje incident.

Izraelska vojska je obtožila Hamas kršitve dogovora o prekinitvi ognja s topniškimi napadi in streljanjem ostrostrelcev. ZDA so opozorile na načrtovani 'takojšnji' napad Hamasa na palestinske civiliste. Pojavljajo se tudi poročila o spopadih med Hamasom in različnimi klani.

Donald Trump je napovedal nov projekt 'Trump Class' za nadgradnjo ameriške mornarice, ki bo vključeval gradnjo novih bojnih ladij. Napoved je podal skupaj s Petom Hegsethom in Johnom Phelonom. Dejal je, da bo sodeloval pri oblikovanju ladij, ker se ima za zelo estetsko osebo. Sprva naj bi zgradili dve ladji, načrt pa je, da bi jih na koncu imeli vsaj deset, morda celo do 25. Trump naj bi si želel, da bi se njegovo ime pojavilo na novi floti bojnih ladij.