APDEJT.si

Novoizvoljeni argentinski predsednik Javier Milei je ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaprosil, naj omogoči vstop argentinskim državljanom v ZDA brez vizumov. Milei Trumpa dojema kot naravnega in strateškega zaveznika. Hkrati pa se Trump sooča z novimi vprašanji glede svojega odnosa z Jeffreyjem Epsteinom, saj je zaupnica slednjega, Ghislaine Maxwell, pozvala vrhovno sodišče k razveljavitvi njene obsodbe. Trump je potrdil, da je prijateljstvo z Epsteinom prekinil, ker naj bi mu ta 'ukradel zaposlene', zanikal pa je obisk Epsteinovega otoka.

Pablo Molina, nekdanji kazenski sekretar na Zveznem sodišču št. 1 v Corrientesu v Argentini, je bil obsojen na štiri leta zapora zaradi nezakonitega prisluškovanja. Čeprav je bil formalno obtožen ukazovanja telefonskih prisluškovanj, je bilo ugotovljeno, da je to storil z namenom vohunjenja za svojo ženo in domnevnim ljubimcem. Obsodbo je izreklo Zvezno ustno sodišče v Corrientesu.

Argentina je zaprosila sodnico Presko, da ponovno preuči svojo zahtevo za predložitev e-pošte in sporočil Luisa Caputa in Sergia Masse v zvezi s sojenjem glede podjetja YPF. Argentinska država trdi, da nima v posesti zahtevanih naprav, saj te niso v njeni lasti. Zahteva prihaja v času, ko se nadaljuje pravni postopek v New Yorku.

Ameriška gospodarska zbornica je vložila tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi nove pristojbine v višini 100.000 dolarjev za vizume H-1B, ki jih uporabljajo podjetja za zaposlovanje kvalificiranih tujih delavcev. Zbornica trdi, da je pristojbina nezakonita in škodljiva za ameriška podjetja, saj omejuje dostop do globalnih talentov in ogroža inovativnost ter konkurenčnost. Bela hiša pa je dvig pristojbine zagovarjala kot ukrep za zaščito ameriških delovnih mest pred cenejšo tujo delovno silo.

Minister za varnost Buenos Airesa, Javier Alonso, je ostro kritiziral Maximiliana Bondarenka, nekdanjega policijskega komisarja in kandidata stranke La Libertad Avanza. Alonso je Bondarenka označil za "policista, bolj kastnega si ne bi mogel želeti" in dvomil v njegov hitri karierni napredek. Poudaril je, da policija Buenos Airesa preiskuje domnevno vzpostavitev "vzporedne strukture" za podporo Bondarenkove predvolilne kampanje, pri čemer naj bi se uporabljala javna sredstva. Pravosodje še nadaljuje preiskavo glede domnevne uporabe javnih sredstev za financiranje volilne kampanje.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil izpuščen iz pripora po odločitvi sodišča v Bogoti, ki je razveljavilo njegovo pridržanje. Uribe bo na odločitev o obsodbi čakal na prostosti. Napovedal je, da se bo posvetil "svobodi Kolumbije" in da bo desna opozicija zmagala na volitvah leta 2026.

Julieta Makintach, sodnica, ki je sodelovala v dokumentarcu, ki je povzročil prekinitev sojenja zaradi smrti Diega Maradone, bo šla na politično sojenje. Sodnica je bila maja lani izločena iz sodnega senata, ki je obravnaval primer smrti Diega Armanda Maradone.

Argentinsko sodišče je zavrnilo zahtevo stranke La Libertad Avanza (LLA), da bi Diego Santilli vodil listo kandidatov za poslance. Zvezni sodnik Alejo Ramos Padilla je zavrnil predlog, da bi Santilli zamenjal Joséja Luisa Esperta. Namesto njega bo listo v provinci Buenos Aires vodila manekenka in igralka Karen Reichardt.

Argentinska podpredsednica Victoria Villarruel je vložila tožbo proti španskemu novinarju Javierju Negreju, direktorju publikacije La Derecha Diario, zaradi suma »upora«, »groženj«, »zločinskega združevanja« in »napadov na javni red«. Villarruel, ki je v javnem sporu s predsednikom, obtožuje Negra, ki je blizu ultradesničarskemu voditelju, potem ko jo je večkrat označil za »izdajalko«. Negre je tožbo označil za »nesmisel« in trdi, da ga Villarruel želi »spraviti v zapor« in »izgnati iz države«.

Argentina je dosegla pomembno zmago na Irskem v zvezi z zahtevki po izplačilu odškodnine zaradi podržavljenja podjetja YPF. Irska sodišča so zavrnila zahteve podjetij Petersen in Eton Park za izvršitev sodbe, ki Argentini nalaga plačilo 16 milijard dolarjev. Ta odločitev je bila pozdravljena kot zmaga nad 'bujoni', ki so poskušali izterjati visoke zneske zaradi te nacionalizacije.

Podpredsednica Argentine Victoria Villarruel je vložila kazensko ovadbo proti Javierju Negreju, enemu od lastnikov medija La Derecha Diario, zaradi domnevnega ogrožanja javnega reda, spodbujanja k uporu in diskriminacije. Negre je znan kot zaveznik predsednika Javierja Mileija v libertarnem diskurzu.

Koalicija Cívica, pod vodstvom Elise Carrió, je vložila zahtevo za ustavno obtožbo sodnika Alejandra Maraniella zaradi njegove odločitve o prepovedi objave avdio posnetkov Karine Milei. Zahteva za njegovo razrešitev je bila vložena na Svetu sodstva, pri čemer so kot razlog navedli domnevne zlorabe in trgovino z vplivom.

Hernán Reyes, poslanec, je pri uradu za boj proti korupciji vložil zahtevo, da se glavni svetovalec Javierja Mileija, Santiago Caputo, obravnava kot visok vladni uradnik. Reyes želi, da se Caputo podredi istim obveznostim glede transparentnosti kot drugi visoki uradniki, saj je kljub ključni vlogi v vladi zaposlen kot samostojni podjetnik in se tako izogiba zakonu o javni etiki ter drugim obveznostim.

Senat je sprejel reformo zakona o amparu, ki jo je poslala poslanska zbornica. Opozicija je spremembe obtožila 'simulirane retroaktivnosti'. Poslanska zbornica pa je prejela in posredovala komisiji za finance predlog zakona senata o reformah carinskega zakona.

Vrhovno sodišče je razveljavilo predhodno oprostilno sodbo za lastnike verige slaščičarn Grido, ki jih je prvotno oprostilo obtožb davčne asociacije. Z novo odločitvijo bodo vodilni uslužbenci podjetja sedaj morali na predobravnavni narok. Obtožbe se nanašajo na domnevne davčne nepravilnosti, ki naj bi se zgodile med letoma 2009 in 2012.

Sodniki so odobrili hišni pripor Elíasu Piccirillu, nekdanjemu možu Jesice Cirio, saj menijo, da glede na napredno fazo preiskave ne obstaja tveganje oviranja postopka. Podjetnik je obtožen, da je januarja podtaknil orožje in droge v avtomobil podjetnika Francisca Hauqueja.

Brazilski časopis Folha de S.Paulo je zveznega poslanca Eduarda Bolsonara (PL-SP) označil za 'sovražnika Brazilije', saj naj bi bil izgubljen v lastnih zablodah in za obrambo družine ne okleva žrtvovati nacionalnih interesov. Medtem je argentinski nekdanji senator Edgardo Kueider za Clarin.com pojasnil, zakaj ni sprejel izročitve iz Paragvaja, kjer je bil pridržan zaradi poskusa vstopa v državo z neprijavljenim denarjem. Kueider želi svojo zadevo rešiti v Paragvaju, preden se vrne v Argentino, in namignil, da naj bi za njegovim pridržanjem stal senator José Mayans.

Abogada Silvina Martínez je v Argentini vložila pritožbo pri volilni komisiji province Buenos Aires proti več kot ducatu kandidatov, ki so župani in se potegujejo za zakonodajne položaje. Zahteva, da kandidati uradno izjavijo, da se zavezujejo prevzeti funkcije, če bodo izvoljeni, saj se sumi, da se nekateri župani potegujejo za mesta v zakonodajnem telesu brez dejanskega namena prevzema funkcije, kar se imenujejo 'pričevalne kandidature'. Namen je preprečiti, da bi se po volitvah izpraznila mesta, ki bi jih zasedli tisti, ki niso bili neposredno izvoljeni.

Alejandro Oliveras, sin pokojne argentinske boksarke 'Lokomotive' Oliveras, je izrazil jezo in ogorčenje zaradi zahteve bodibilderja Alda Parodija po obdukciji njene matere. Parodi je namreč želel raziskati morebitno prisotnost prepovedanih snovi v njenem telesu, kar je ustavilo kremacijo. Alejandro je potezo označil za 'norost' in 'iskalce slave', pri čemer je poudaril, da bi se ljudje morali nehati vmešavati v take stvari.

Vlada province Buenos Aires, pod vodstvom Axel Kicillofa, je branila tako imenovane "pričevalne" kandidature na prihajajočih zakonodajnih volitvah. Carlos Bianco je poudaril, da te kandidature niso prepovedane z zakonom in so namenjene predstavitvi najbolj konkurenčnih kandidatov za zmago na volitvah. Po drugi strani je volilno sodišče v preteklosti zavrnilo tovrstne kandidature, vendar jih ni ustavilo, kot je bil primer Sergia Masseo in Daniela Sciolija leta 2009. Trenutno je v provinci Buenos Aires 23 županov kandidatov za zakonodajne položaje.