APDEJT.si

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel zakon, ki vladi omogoča zapiranje tujih medijev in blokiranje oddaj, hkrati pa je podprl predlog o smrtni kazni za palestinske zapornike. Vzporedno s tem se pojavljajo pričevanja o mučenju in posilstvih v izraelskih zaporih. Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) opozarja na porast nasilja doselencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. Medtem se v mednarodni civilni družbi krepi prepričanje, da Izrael v Gazi izvaja genocid, na kar opozarjajo tudi v časniku Jerusalem Post.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Demokrati v ameriškem kongresu so objavili dodatna elektronska sporočila Jeffreyja Epsteina, ki nakazujejo, da je Donald Trump vedel za njegovo nedopustno vedenje. V elektronskih sporočilih Epstein omenja, da je Trump preživel ure z eno od deklet v njegovi hiši. Bela hiša je te obtožbe označila za blatenje predsednika.

Ukrajinska ministra za energijo, Svitlana Hrynchuk, in pravosodje sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila zaradi obsežnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Preiskava korupcije se širi.

Demokrati v odboru za nadzor predstavniškega doma so objavili dodatna e-poštna sporočila Jeffreyja Epsteina iz obdobja med letoma 2010 in 2019, v katerih Epstein trdi, da je Donald Trump vedel za njegovo spolno izkoriščanje mladoletnic. V enem od sporočil naj bi Epstein zapisal, da je Trump preživel ure v njegovi hiši z eno od njegovih žrtev.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe (2002–2010) je bil v ponedeljek na prvi stopnji spoznan za krivega podkupovanja prič in procesne prevare. Sodnica Sandra Liliana Heredia ga je v zgodovinski sodbi razglasila za odgovornega za kaznivo dejanje podkupovanja v kazenskem postopku, kar ga postavlja za prvega nekdanjega predsednika, obsojenega v zgodovini Kolumbije. Obsodba se nanaša na poskuse podkupovanja paravojaških enot, da bi spremenile pričevanja in ga ne bi povezale z desničarskimi enotami. Kljub temu, da je bil spoznan za krivega podkupovanja in procesne prevare, je bil oproščen enostavnega podkupovanja. Medtem ko Uribe zanika, da bi pritiskal ali podkupoval paravojaške enote, je primer sprožil močne odzive, pri čemer sta Federico Gutiérrez in Andrés Julián Rendón izrazila podporo Uribeju, trditač, da mu bo zgodovina dala prav. Sodni postopki so se začeli maja 2024, vendar se primer vleče že 13 let. Mediji so primer poimenovali 'sodba stoletja'.

Predsednik Donald Trump se sooča z vse večjo krizo, povezano z Jeffreyjem Epsteinom, saj nove razkritja poglabljajo njegov škandal. Kritiki iz vrst republikancev se krepijo, medtem ko se vlada poskuša odvrniti pozornost od obtožb o prikrivanju. Medtem se je guverner Kalifornije Gavin Newsom javno ponorčeval iz Trumpa zaradi povezav z Epsteinom, medtem ko univerzitetna izjava o poravnavi s Columbia University v višini 221 milijonov dolarjev še dodatno zapleta zadeve.

Ghislaine Maxwell, obtožena pomoči pri zlorabah s strani Jeffreyja Epsteina, je na zaslišanju v zvezni državi Florida odgovarjala na vsa vprašanja namestnika generalnega državnega tožilca ZDA, ki je tudi nekdanji odvetnik Donalda Trumpa. Njen odvetnik je potrdil, da Maxwellova ni izkoristila svoje pravice do molka. Ta razvoj dogodkov v primeru, ki še vedno preiskuje povezave bogatih in vplivnih posameznikov z Epsteinom, je ponovno podžgal teorije zarote o domnevnem prikrivanju. Medtem je medijsko poročanje izpostavilo tudi Trumpovo omembo v knjigi ob 50. rojstnem dnevu Epsteina, kar dodatno zapleta sliko okoli predsednikovega odnosa z obtoženim finančnikom.

Argentinski sodnik Alejandro Patricio Maraniello, ki je prepovedal objavo posnetkov Karine Milei, se sooča z devetimi prijavami na Svetu sodstva. Pet prijav ga bremeni spolnega nadlegovanja, obtožen pa je tudi zlorabe položaja in neprimernega ravnanja z zaposlenimi. Maraniello je bil uradno obveščen o obtožbah in se bo moral zagovarjati pred Svetom sodstva.

Argentinsko ministrstvo za zdravje se je umaknilo iz vloge tožnika v preiskavi primera kontaminiranega fentanila. Sodnik Ernesto Kreplak je preklical prvotni ukrep, kar je odprlo novo preiskovalno linijo, saj obstajajo sumi, da bi lahko bilo ministrstvo samo odgovorno za kontaminacijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in iranski predsednik Mahmoud Pesheskian sta okrepila prijateljske odnose med državama. Medtem je ameriška agencija DEA objavila nagrado za informacije, ki bi vodile do aretacije Nicolása Madura, povezujoč ga s kartelom Sinaloa in Trenom de Aragua. Caracas je obtožil ZDA, da zadržujejo 33 venezuelskih otrok migrantov, ki so bili ločeni od svojih staršev, in jih označil za "ugrabljene". Obtožbe so bile naslovljene na Johna McNamaro, začasnega odpravnika poslov ZDA v Kolumbiji. Ameriški predsednik Donald Trump je Madurovo vlado obtožil pošiljanja drog in nedokumentiranih migrantov v ZDA.

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesne goljufije je močno razburkala kolumbijsko politiko. Predsednik Gustavo Petro je po izjavah ameriškega senatorja Marca Rubia in veleposlaništva ZDA v Bogoti pozval Washington, naj se ne vmešava v kolumbijski pravosodni sistem. Medtem se je iz pripora pobegnil mladoletnik, domnevno vpleten v načrtovanje napada na senatorja Miguela Uribeja Turbaya. V sosednjem Peruju pa je predsednica Dina Boluarte Bolivijo označila za »propadlo državo«, kar je sprožilo diplomatski spor.

Ameriška sodnica Loretta Preska je v torek odredila, da mora Argentina predati pogovore in elektronsko pošto Luisa Caputoja, sedanjega ministra za gospodarstvo, in Sergia Masseja, nekdanjega ministra, v okviru tožbe glede podržavljenja naftnega podjetja YPF. Odločitev sodnice Preska, ki je sprejela zahtevo tožnikov, je ključna za dokazovanje, da sta bila YPF in centralna banka »alter ego« Argentine. Država se zdaj sooča z obveznostjo plačila 16,1 milijarde ameriških dolarjev odškodnine.

Na brazilskem vrhovnem sodišču se je 2. septembra začelo sojenje Jairu Bolsonaru in sedmim soobtoženim zaradi poskusa državnega udara po volitvah leta 2022. Sojenje bo potekalo v osmih obravnavah, ki jih bo spremljalo pet sodnikov, in bo trajalo do 12. septembra.

V Londonu je moški, ki je napadel protestnika zaradi sežiganja Korana pred turškim konzulatom, dobil pogojno kazen. Na Nizozemskem so izbruhnili nasilni izgredi na protimigrantskem shodu v Haagu. V Peruju je prišlo do nasilnega odziva policije na proteste proti vladi v Limi, pri čemer je bilo poškodovanih najmanj 30 ljudi, šest pa aretiranih. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je pozval perujske oblasti, naj preiščejo napade na 16 novinarjev, ki so poročali o protestih. V Aziji je zastava iz mange One Piece postala simbol protestnega gibanja generacije Z.

Ruski predsednik Vladimir Putin je iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana obvestil o rezultatih vrha z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom na Aljaski, poroča Kremelj. Medtem se na spletu pojavljajo teorije zarote glede podpisa Melanie Trump na pismu Putinu. V Italiji pa mediji poročajo, da se uresničitev miru v Ukrajini oddaljuje, saj naj bi bil Trump vse bolj podrejen Putinu, njegove obljube pa naj bi bile le prazna propaganda.

Kolumbijsko sodišče je danes začelo z branjem sodbe v odmevnem primeru proti nekdanjemu predsedniku Alvaru Uribeju. Sodnica Sandra Liliana Heredia, ki vodi proces, je ob začetku sojenja poudarila neodvisnost sodstva in izjavila, da se 'pravosodje ne uklanja pred oblastjo'. Gre za eden najbolj mediatiziranih primerov v Kolumbiji, Uribe pa se z njim sooča zaradi obtožb, povezanih z domnevnim prirejanju pričevanj in podkupovanjem. Njegovo sojenje je pritegnilo veliko pozornosti javnosti in medijev, saj gre za vplivno politično osebnost, ki je Kolumbijo vodila med letoma 2002 in 2010.

V Združenih državah Amerike je potekala obsežna preiskava nezakonitih iger na srečo, ki je privedla do aretacije 31 oseb, vključno z NBA zvezdniki, kot so Chauncey Billups, Terry Rozier in Damon Jones, ter člani mafije. Aretacije so potekale v različnih, a povezanih primerih po vsej državi.

V Skupščini Črne gore so poslanci razpravljali o izbiri Mirjane Vučinić, Jovana Jovanovića in Mirjane Radović za sodnike Ustavnega sodišča, vendar kandidati niso dobili potrebne podpore. URA je izpostavila, da je parlamentarna večina enotna le pri razdeljevanju državnega premoženja in zadolževanju, ne pa tudi pri izbiri sodnikov na podlagi principov in posvetovanj. V Madridu pa je večina v Parlamentu podprla zaščito pravice do splava v Statutu.