Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Demokrati v odboru za nadzor predstavniškega doma so objavili dodatna e-poštna sporočila Jeffreyja Epsteina iz obdobja med letoma 2010 in 2019, v katerih Epstein trdi, da je Donald Trump vedel za njegovo spolno izkoriščanje mladoletnic. V enem od sporočil naj bi Epstein zapisal, da je Trump preživel ure v njegovi hiši z eno od njegovih žrtev.

Ukrajinska ministrica za energijo Svitlana Hryntschuk je zaradi korupcijskega škandala v energetskem sektorju odstopila s položaja na zahtevo predsednika Zelenskega. Zanikala je kakršnokoli nepravilnost. Premierka Julija Sviridenko je sporočila, da je bil odpuščen tudi minister za pravosodje Herman Galuščenko.

V Londonu je moški, ki je napadel protestnika zaradi sežiganja Korana pred turškim konzulatom, dobil pogojno kazen. Na Nizozemskem so izbruhnili nasilni izgredi na protimigrantskem shodu v Haagu. V Peruju je prišlo do nasilnega odziva policije na proteste proti vladi v Limi, pri čemer je bilo poškodovanih najmanj 30 ljudi, šest pa aretiranih. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je pozval perujske oblasti, naj preiščejo napade na 16 novinarjev, ki so poročali o protestih. V Aziji je zastava iz mange One Piece postala simbol protestnega gibanja generacije Z.

Ruski predsednik Vladimir Putin je iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana obvestil o rezultatih vrha z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom na Aljaski, poroča Kremelj. Medtem se na spletu pojavljajo teorije zarote glede podpisa Melanie Trump na pismu Putinu. V Italiji pa mediji poročajo, da se uresničitev miru v Ukrajini oddaljuje, saj naj bi bil Trump vse bolj podrejen Putinu, njegove obljube pa naj bi bile le prazna propaganda.

Nicolas Sarkozy se je v torek predal v zaporu La Santé v Parizu, da bi začel prestajati petletno zaporno kazen zaradi nezakonitega financiranja svoje predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije.

Argentinski sodnik Alejandro Patricio Maraniello, ki je prepovedal objavo posnetkov Karine Milei, se sooča z devetimi prijavami na Svetu sodstva. Pet prijav ga bremeni spolnega nadlegovanja, obtožen pa je tudi zlorabe položaja in neprimernega ravnanja z zaposlenimi. Maraniello je bil uradno obveščen o obtožbah in se bo moral zagovarjati pred Svetom sodstva.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra Karina Milei. Milei ni bil poškodovan, vendar je bila v spopadih med protestniki in podporniki ranjena ena oseba. Incident se je zgodil v času, ko se stopnjujejo politične napetosti zaradi očitkov o korupciji in bližajočih se vmesnih volitev.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Argentinsko sodišče je Fernanda Sabaga Montiela obsodilo na 10 let zapora zaradi poskusa atentata na Cristino Fernández de Kirchner. Njegova takratna partnerka Brenda Uliarte je bila obsojena na osem let zapora. Sabagu Montielu so k tej kazni dodali še 4 leta zapora zaradi prejšnje obsodbe, kar pomeni, da bo skupno prestal 14 let zapora.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

V Argentini se je začelo sojenje nekdanji predsednici Cristini Fernandez de Kirchner zaradi obtožb o podkupovanju v zvezi z javnimi naročili, ki so bila dodeljena med njenim mandatom. Primer se nanaša na domnevno nezakonito pridobivanje koristi pri dodeljevanju pogodb za javna dela.

Številni nekdanji odvetniki Ministrstva za pravosodje ZDA so javno spregovorili o korupciji v času drugega mandata predsednika Donalda Trumpa. Razdor med republikanci pa je povzročil tudi boj za objavo dosjejev Epstein.

Ameriški poslanci so z veliko večino podprli zakon, ki Ministrstvu za pravosodje nalaga objavo dokumentacije v zvezi s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Zakon je bil poslan v senat.

Donald Trump je sprožil ogorčenje, ko je demokratom, ki so pozivali vojsko k neupoštevanju "nezakonitih ukazov", zagrozil s smrtno kaznijo. Trump je te demokrate označil za "izdajalce" in s tem močno zaostril politične napetosti.

Donald Trump je za "izzivalsko" označil videoposnetek demokratskih zakonodajalcev, v katerem opozarjajo pripadnike vojske, da lahko zavrnejo nezakonite ukaze, in predlagal, da bi jih aretirali in obsodili na smrt. Senatorka Elissa Slotkin je Trumpov poziv označila za pretiranega.

V Los Angelesu so izbruhnili protesti, kjer so protestniki trčili s policijo in zažigali vozila, kar je Trumpa prisililo v napotitev marincev. Guverner Kalifornije Newsom je odgovoril s tožbo in izzivom. V Chicagu so potekali protesti, na katerih so se udeleženci upirali zveznim posegom in podpirali lokalnega župana Brandona Johnsona. Na Floridi so se na protestih za praznik dela zbrale številne delavske skupine.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.