V odgovor na smrtonosni teroristični napad v Bondiju bo vlada Novega Južnega Walesa uvedla strožjo zakonodajo o orožju, prepovedala zastavo Islamske države in omejila množična zbiranja na določenih območjih.

Avstralska vlada pod vodstvom Anthonyja Albaneseja se pripravlja na obsežno prenovo obrambnega ministrstva, s ciljem zmanjšanja stroškovnih presežkov in zamud. Predlagane spremembe naj bi poenostavile delovanje in povečale učinkovitost obrambnega sektorja.

V streljanju v katoliški cerkvi Annunciation v Minneapolisu sta umrla najmanj dva otroka, več pa je ranjenih, med njimi tudi otroci in odrasli. Napadalec je prav tako mrtev. Po poročanju medijev so se otroci zbrali v cerkvi na maši, ko je strelec začel streljati. Preiskava dogodka je v teku.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti močne sankcije proti Rusiji, če vse države članice Nata prenehajo kupovati rusko nafto in se strinjajo s podobnimi ukrepi, kot so ZDA. Trump je poudaril, da je pripravljen ukrepati, ko bodo to storile države Nata.

Avstralska vlada se sooča s pozivi k večji transparentnosti glede pregleda AUKUS s strani ameriškega Pentagona. Čeprav gre za ameriški dokument, naj bi avstralska vlada, v imenu davkoplačevalcev, vztrajala pri večji odprtosti glede vsebine pregleda.

Pregled avstralskih obveščevalnih agencij, ki ga je napovedal premier Albanese, ni utišal pozivov k obsežnejši preiskavi. Laburistični poslanec se je pridružil pozivom k širši preiskavi, ki bi jo vodila kraljeva komisija.

V severozahodni Angliji je iztiril vlak blizu Shapa v Cumbrii. Na kraj so hitro prispele reševalne službe. Sekretar za promet Heidi Alexander je posredoval informacije o dogodku na GB News.

Tajvanski tožilci so zasegli za več milijonov dolarjev premoženja, povezanega s "centri za prevare", ki so izkoriščali žrtve po vsem svetu. Pridržali so 25 oseb, ki naj bi bile povezane s temi centri.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je gostil kitajskega predsednika Xi Jinpinga na njunem prvem srečanju v Južni Koreji. Srečanje je potekalo ob robu vrha APEC, kjer sta se Peking in Washington dogovorila za premirje v trgovinski vojni. Predsednik Xi je s tem obiskom skušal oživiti regionalne odnose.

Iran je po prekinitvi sodelovanja v začetku julija dovolil vrnitev inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). IAEA je potrdila, da so se njeni inšpektorji vrnili v Iran prvič po prekinitvi sodelovanja. Iranski uradniki so poudarili, da ne gre za popolno obnovitev sodelovanja.

Izrael je sporočil, da je dron, izstreljen iz Jemna, zadel dvorano za prihode na letališču Ramon blizu mesta Eilat. Zaradi incidenta so začasno ustavili lete. Izraelska vojska preiskuje strmoglavljenje drona. Jemen se glede operacije in njenih podrobnosti še ni oglasil. V Gazi je izraelska vojska porušila še eno visokoraslo stavbo, v kateri so bili razseljeni Palestinci, in pozvala ljudi, naj se premaknejo proti jugu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Madura s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA prepeljan v zvezni pripor v New Yorku. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vključevanje ameriških podjetij v prenovo venezuelske naftne infrastrukture. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru in njegovi soprogi sprožilo obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Generalna tožilka Pam Bondi je poudarila, da se bo par soočil s polno močjo ameriškega pravosodja. Medtem ko so v nekaterih delih Latinske Amerike in v Miamiju izbruhnila praznovanja, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za barbarsko ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik države. Po prvih poročilih je v napadih na Caracas umrlo najmanj 40 ljudi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj zajeta v bliskoviti operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so bili cilji v državi podvrženi obsežnim zračnim napadom. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva sta bila Maduro in Floresova nemudoma prepeljana na ameriško vojaško ladjo, od koder bosta potovala v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na venezuelski režim. V Caracasu so prebivalci poročali o številnih eksplozijah, ki so prizadele strateško infrastrukturo, vključno z vojaškimi oporišči in komunikacijskimi centri. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, zlasti njenega naftnega sektorja, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna prehodna oblast. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji dejanje obsodili kot agresijo, se v nekaterih latinskoameriških državah in v Miamiju vrstijo praznovanja ob padcu Madurovega režima.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki bodo nosile njegovo ime in bodo del "Zlate flote" ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje "najhitrejše, največje in 100-krat močnejše od katere koli bojne ladje, ki je bila kdaj zgrajena". Napoved je bila podana v njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, skupaj z obrambnim sekretarjem Peteom Hegsethom in sekretarjem mornarice Johnom Phelanom. Strokovnjaki so kritični do načrtovanih ladij, ker naj ne bi bile optimizirane za učinkovito bojevanje proti trenutnim grožnjam in bi lahko stale najmanj 5 milijard dolarjev na ladjo.

Nekdanji predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in bodo del "Zlate flote". Te ladje naj bi bile večje, hitrejše in močnejše od prejšnjih ameriških vojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo in napačen pristop k trenutnim grožnjam, medtem ko drugi poudarjajo, da je to del prizadevanj za posodobitev ameriške mornarice.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.