APDEJT.si

Avstrijsko računsko sodišče je izrazilo kritike glede financiranja političnih akademij. Med letoma 2018 in 2022 so akademije prejele 10,5 milijona evrov sredstev na leto, vendar vseh sredstev niso porabile. Leta 2018 je ostalo 2,27 milijona evrov, leta 2022 pa že 4,11 milijona evrov. Kljub temu so se sredstva za leto 2024 povečala na 12 milijonov evrov. Računsko sodišče predlaga strožje regulacije pri dodeljevanju teh sredstev.

Upravitelji stečajne mase podjetij Signa Prime in Signa Development zahtevajo milijone od revizorja KPMG, ki je bil odgovoren za revizijo letnih poročil obeh ključnih družb Signa. Revizor naj bi se prepozno odzval na finančne težave podjetij.

Dunajski mestni svet bo 22. septembra na izredni seji obravnaval predlagani varčevalni paket. Zahtevo za sejo so vložili Zeleni, ki želijo razpravljati o aktualnih varčevalnih ukrepih. Po izredni seji bodo sledile redne seje deželnega zbora in mestnega sveta.

Tekstilni diskonter Kik se sooča s povečano konkurenco in zmanjšano kupno močjo, zaradi česar podjetje pregleduje svoje poslovanje. Posledično se pričakuje zaprtje nekaterih nerentabilnih poslovalnic v Nemčiji. Podrobnosti o številu in lokacijah zaprtih poslovalnic zaenkrat še niso znane. Usoda zaposlenih je negotova.

Francoski inštitut INSEE je popravil napoved gospodarske rasti Francije za leto 2025 na 0,8 %, kar je več od prejšnje napovedi 0,6 %. Kljub tej reviziji ostaja razpoloženje med francoskimi potrošniki in podjetji pesimistično zaradi politične in proračunske negotovosti. Pomanjkanje zaupanja vpliva na pripravljenost podjetij za investiranje in potrošnikov za porabo.

Avstrijska vlada je sprejela odločitev o odpravi večkratnega plačevanja ORF prispevka za podjetja z več lokacijami. Po novem bo število lokacij podjetja irelevantno pri izračunu prispevka, kar pomeni, da bo vsako podjetje plačalo le enkrat. Medijski predstavnik stranke NEOS ocenjuje, da bo ta sprememba razbremenila približno 20.000 podjetij za skupno 10 milijonov evrov letno.

Avstrijsko tožilstvo je vložilo novo obtožnico proti Reneju Benku, ustanovitelju Signe, zaradi domnevne goljufivega stečaja. Obtožnica se nanaša na skrivanje premoženja pri sorodnikih v času Benkovega stečaja. Tokrat je obtožena tudi Benkova žena. To je že druga obtožnica proti Benku v povezavi s kompleksnim primerom Signa.

Avstrijska vlada je dosegla konsenz glede cestnin za tovorna vozila za leto 2026. Cestnine se bodo prilagodile inflaciji, vendar ne bo dodatnih stroškov. Dogovor je bil dosežen po protestu pred ministrstvom. Vzporedno s tem se bo cena vinjet za osebna vozila zvišala za 2,9 odstotka.

Gabriel Felbermayr, vodja avstrijskega gospodarskega inštituta Wifo, se je zavzel za znižanje davka na dodano vrednost (DDV) na živila in najemnine kot učinkovit ukrep proti zaznani draginji v Avstriji. Predlaga, da bi se v zameno lahko zvišala višja stopnja DDV. Znižanje DDV na osnovne življenjske potrebščine naj bi olajšalo finančno breme gospodinjstev.

Belorusija je izpustila 52 političnih zapornikov, od tega 14 tujcev, ki so prečkali v Litvo. V zameno so ZDA odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi Belavia. Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so spoznali za krivega načrtovanja državnega udara po izgubi volitev leta 2022.

Predstavniki upokojencev v Avstriji so se v zaključku pogajanj o pokojninah obrnili na javnost, da bi izrazili svoje nestrinjanje s prilagoditvijo, ki je nižja od stopnje inflacije. Predsednica Združenja upokojencev Birgit Gerstorfer je kljub temu izrazila optimizem.

Avstrijska vlada je dosegla dogovor glede cestnin za tovorna vozila za leto 2026. Cestnine se bodo prilagodile inflaciji, vendar ne bo dodatnih stroškov. Zaradi načrtovanega dviga cestnin so potekali protesti pred prometnim ministrstvom na Dunaju. Pričakuje se, da se bo vinjeta podražila za 2,9 odstotka. Prevozniki so bili sprva zaskrbljeni zaradi višjih stroškov.

Evropska centralna banka (ECB) je ponovno ohranila nespremenjene ključne obrestne mere v evroobmočju, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,0 odstotkih. Kljub negotovim političnim razmeram so ekonomisti ECB popravili svoje napovedi gospodarske rasti navzgor.

Strokovna komisija, ki jo je imenoval avstrijski finančni minister Markus Marterbauer (SPÖ), je predložila prvi sveženj ukrepov za boj proti goljufijam. Cilj je, da bi do leta 2029 finančno ministrstvo s tem prihranilo 1,4 milijarde evrov, pri čemer naj bi že v prihodnjem letu z ukrepi pridobili 270 milijonov evrov. O predlogih bo na koalicijski ravni potekala razprava.

Deutsche Bahn ne bo mogla izpolniti obljube, da po obsežnih sanacijah na pomembnih železniških progah pet let ne bo novih gradbenih del. Razlog za to so težave z vodenjem in varnostno tehnologijo, ki bodo zahtevale dodatne zapore prog.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru v Evropskem parlamentu izpustila omembo Srbije, čeprav je bila Srbija dan prej ena od tem razprave. Evropski poslanci kljub temu vztrajajo pri spremembi odnosa do Srbije. Dragana Đurica iz Evropskega gibanja v Srbiji meni, da je Srbija v primerjavi s strateškimi vprašanji EU le kaplja v morje. Na N1 Direktno so razpravljali o stališču EU do režima Aleksandra Vučića po razpravi v Evropskem parlamentu.

Sodišči v Innsbrucku, tako deželno kot višje, sta razglasili podražitve elektrike tirolskega energetskega podjetja Tiwag v letih 2022 in 2023 za nezakonite. Potrošniki imajo zdaj možnost preveriti, ali so upravičeni do povračila denarja. Podjetje se sklicuje na vladni paket pomoči.

Evropski parlament je razpravljal o protestih v Srbiji, pri čemer je večina poslancev kritizirala vlado v Beogradu zaradi avtoritarnosti in nasilja nad protestniki. Evropska komisarka Marta Kos je izjavila, da mora Srbija premagati stagnacijo pri izvajanju reform. Evropska komisija in evropski poslanci so kritizirali Srbijo zaradi zatiranja protestov, pri čemer je komisar za širitev EU izrazil dvom o zavezanosti Srbije članstvu v EU, poslanci pa so obsodili policijsko brutalnost.

V Avstriji se je po ukinitvi stroge KIM uredbe, ki je omejevala dostop do stanovanjskih posojil, povečalo število odobrenih posojil. Čeprav so pravila manj stroga, nekatere banke še vedno vztrajajo pri strogih merilih. Ponudniki finančnih storitev pozivajo k dodatni sprostitvi priporočil, še posebej za mlade. Kljub večji prilagodljivosti se zdi, da nekatere banke še naprej ne izkoriščajo obstoječega manevrskega prostora. Potem dolgem obdobju zatišja se povpraševanje po stanovanjskih posojilih povečuje, k temu pa prispevajo tudi naraščajoči realni dohodki in padajoče obrestne mere.

Avstrija se sooča s pomanjkanjem med 2.000 in 3.000 strokovnjaki za nego na leto. Študija, ki jo je naročila Karitas, ugotavlja, da bi lahko povečanje števila delovnih ur zaposlenih s krajšim delovnim časom v negovalni službi pomagalo rešiti to krizo. Po podatkih študije bi lahko tretjina vseh zaposlenih s krajšim delovnim časom povečala svoj delovni čas.