Donald Trump je napovedal, da bo od petka uvedel 25-odstotne carine in 'kazen' na Indijo, kot odziv na njene vezi z Rusijo.
Analize iz ZDA in Nemčije kažejo na močan vpliv Donalda Trumpa na mednarodne odnose in njegovo kontroverzno delovanje doma. Ameriški mediji poudarjajo prevlado ZDA nad EU, medtem ko nemški mediji poročajo o »Russiagate« in zapletih v ameriški »globoki državi«. Izpostavljen je tudi Trumpov »carinski svetovni konflikt«, ki vpliva na evropsko gospodarstvo in hkrati koristi Kitajski. Poleg tega se je Trump zapletel v spor z medijskim mogotcem Rupertom Murdochom, od katerega zahteva milijarde zaradi poročila v Wall Street Journalu.
Evropska unija je sklenila carinski sporazum z Združenimi državami Amerike, ki vsebuje težke kompromise za evropsko industrijo in odpira vrata ameriškemu kmetijstvu. Čeprav se Evropa s tem ni enotno uprla grožnjam Trumpa, ekonomisti razpravljajo, ali bi ostrejši proticarinski ukrepi sploh pomagali. Sporazum kaže na neenotnost Evrope in prepušča njeno moč ZDA.
Ameriški gigant na področju potrošniškega blaga Procter & Gamble (P&G) je napovedal spremembo na čelu podjetja. Jon Moeller, dosedanji predsednik uprave, bo s 1. januarjem 2026 predal vodenje Shaileshu Jejurikarju, ki je trenutno odgovoren za operativno poslovanje. Uradna izvolitev naj bi potekala na skupščini delničarjev oktobra.
Po sklenitvi carinskega dogovora med ZDA in EU so se v Evropi pojavile deljene reakcije. Evropska komisija je dogovor predstavila kot kompromis za preprečitev trgovinske vojne, vendar je iz nekaterih držav in sektorjev moč slišati kritike, da se je EU uklonila diktatu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dodatno so se pojavile pomisleki glede obljub EU o 600 milijardah evrov naložb, saj naj bi bil dogovor zgolj »šov-dogovor« brez zavezujoče moči, odvisen od sodelovanja podjetij in držav. V luči Trumpove nepredvidljive ekonomske politike pa je oslabel tudi ameriški dolar, kar skrbi vlagatelje.
Novi trgovinski dogovor med ZDA in EU je bil v Latviji, po besedah Zīleta, ocenjen kot politična zmaga za ZDA, saj je Evropa v pogajanjih zavzela šibko pozicijo. Zīle je menil, da je trenutni položaj Evrope posledica njene splošne šibkosti.
Državni sekretar Josef Schellhorn (NEOS) je napovedal, da bo jeseni predstavil prve ukrepe za zmanjšanje birokracije. Začeli naj bi z ukinitvijo predpisov na področjih, kot so zakon o ravnanju z odpadki, obrtni zakon, kmetijstvo, okolje in obračun plač. Schellhorn poudarja, da želi doseči velik učinek z "nizko visečimi sadeži" in spremembami zakonodaje, pri čemer zaznava podporo vsaj osmih deželnih glavarjev, ki se zavedajo potrebe po ukrepanju. Urad za razbremenitev birokracije naj bi formalno začel delovati avgusta.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napovedi globalne gospodarske rasti, saj učinki ameriških carin niso bili tako močni, kot so sprva pričakovali. IMF je tudi svetoval Banki Anglije, naj v letu 2025 zniža obrestne mere vsaj dvakrat, da bi spodbudila gospodarstvo Združenega kraljestva.
Deutsche Bahn je v prvi polovici leta 2025 ponovno zabeležila tristezno milijonsko izgubo, kljub rasti prihodkov in uvedbi sanacijskega programa, ki naj bi izboljšal finančno stanje do leta 2027. Podjetje se sooča z zastarelo infrastrukturo, zamudami in pomanjkanjem kapacitet.
V Avstriji se je razvila burna razprava o vrednosti burgenlandskega podjetja za ravnanje z odpadki (BMV). Deželna vlada namerava prevzeti podjetje od občin in ga vključiti v deželno holding, pri čemer ocenjuje njegovo vrednost med 60 in 80 milijoni evrov. Po drugi strani pa strokovno mnenje, naročeno s strani samega podjetja, določa vrednost med 135 in več kot 160 milijoni evrov. Odbor BMV, ki vključuje tudi podjetje Umweltdienst Burgenland (UDB), je zavrnil prodajo podjetja deželni vladi, kar je še dodatno zaostrilo pogajanja o paketu občinskih ukrepov.
Avstrijsko podjetje Voestalpine upa na uvedbo kvotnega sistema pri izvozu jekla v ZDA, saj sedanji 50-odstotni carinski davek močno vpliva na poslovanje. Medtem ko je bil dosežen dogovor med ZDA in EU o 15-odstotni carini na nekatere dobave iz EU, to ne velja za jeklo in aluminij. Dogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in EU je sprožil val kritik, tako v Evropi, kjer Ursulo von der Leyen kritizirajo zaradi popuščanja, kot tudi v ZDA, kjer niso vsi zadovoljni z izidi pogajanj. Vprašanje je, ali bo podoben carinski sporazum doletel tudi Švico.
Predstavniki ZDA in Kitajske so se v Stockholmu ponovno sestali na pogajanjih o trgovinskih carinah. To je tretje srečanje na visoki ravni v zadnjih treh mesecih, ki poteka v Evropi, potem ko so se pogajanja pred tem že odvila v Ženevi in Londonu. Glavna tema pogovorov je bila ponovno uvedba carin med državama.
Haigl's Hofschenke je praznoval 20. obletnico obstoja s posebnim praznikom užitkov, ki je privabil številne obiskovalce. V Pölsu-Oberkurzheimu so se obiskovalci že ob začetku lahko navduševali nad obsežnim programom. Hkrati je gostilna „Zum Dorfkrug“ v Haselbachu obeležila 30 let uspešnega delovanja na območju Altenburga z posebnimi ponudbami, ki vključujejo tako lastno ponudbo kot tudi obiske zahodne mesta, kar je ključ do njihovega dolgotrajnega uspeha.
Avstrijski energetski koncern OMV je v dobavah surove nafte iz Azerbajdžana, namenjenih v svoje rafinerije, zaznal onesnaženje s kloridi. Zahvaljujoč internim kontrolam kakovosti so sporno surovino pravočasno prepoznali in tako preprečili morebitno škodo na obratnih območjih.
Novi ameriški carinski dogovor je povzročil zaskrbljenost v nemškem gospodarstvu, saj naj bi izvoz iz Severnega Porenja-Vestfalije obremenil z do 15 odstotki, za jeklo in aluminij pa je ohranil 50-odstotne dajatve, kar bi lahko povzročilo milijardne izgube. Avstrijski gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer je izrazil zaskrbljenost nad dajatvami, čeprav je z dogovorom preprečen trgovinski spor, in zahteval pojasnila za jeklarsko in aluminijsko industrijo.
Nemška gospodarska ministrica predlaga zvišanje delovne dobe, kar je naletelo na mešane odzive gospodarstvenikov in socialnih organizacij, medtem ko SPÖ pozdravlja nove dogovore za svobodne delavce, ki jim bodo zagotovili večjo varnost in jasnejše pogoje odpovedi.
Avstrijske železnice (ÖBB) so potrdile napake pri evakuaciji 400 potnikov iz vlaka ICE, ki je obtičal v predoru pri Dunaju. Potniki so v temi in brez elektrike čakali več ur. Incident je preiskovalo ministrstvo. Medtem je prišlo do iztirjenja vlaka v Južni Nemčiji zaradi zemeljskega plazu, ki ga je povzročil močan dež. To je ponovno odprlo vprašanje, kako zagotoviti varnost železnic pred ekstremnimi vremenskimi vplivi.
Socialna ministrica Corinna Schumann (SPÖ) je odločno odgovorila na kritike glede "delnega časa za prosti čas" ter pozvala k novim spodbudam in večji prožnosti za prehod zaposlenih iz krajšega na polni delovni čas. Poudarila je, da Avstrija na tem področju zaostaja in predlaga mehanizem, po katerem bi tri leta dela v krajšem delovnem času omogočala pravico do polnega delovnega časa. Pogajanja o času za izobraževanje naj bi bila v zaključni fazi.
Evropska komisija je izrazila zaskrbljenost glede platforme Temu, češ da ne počne dovolj za preprečevanje prodaje nezakonitih izdelkov. Regulatorji EU so podjetje Temu obtožili, da ni preprečilo prodaje nezakonitih izdelkov na svoji platformi in opozorili kupce Temuja na 'visoko tveganje' glede prodaje nezakonitih izdelkov.
EU in ZDA so sklenili nov trgovinski dogovor, ki uvaja 15-odstotni osnovni davek na nekatere ameriške izvoze v EU, medtem ko bodo ameriški avtomobili v prihodnje v EU lahko uvoženi brez carine. Kljub temu dogovor predstavlja negativen razvoj za nemško industrijo, saj napovedujejo občutne rastne posledice. Gospodarski minister je opozoril na milijardne izgube, medtem ko trgovci govorijo o "eksistenčni grožnji" za regionalno gospodarstvo. V Avstriji pa nekatera podjetja, zlasti iz Oberösterreicha, ki dobavljajo avtomobilsko industrijo, pričakujejo koristi zaradi večje predvidljivosti, čeprav je strokovnjak WIFO ocenil dogovor kot "popolnoma nepotreben" in kot vir višjih stroškov za vse.