APDEJT.si

Z diplomatsko zmago med EU in ZDA se je trenutno izognilo nadaljevanje trgovinske vojne. Kljub temu pa gospodarski predstavniki niso navdušeni, saj strokovnjaki opozarjajo na možne negativne posledice nadaljevanja spora. Sporazum je sicer sprožil različne odzive tako v Bruslju kot Washingtonu.

Ameriška gospodarska delegacija se bo prihodnji teden mudila na Kitajskem, kjer naj bi se pogajala o poslovnih odnosih med državama. V delegaciji bodo člani Sveta za poslovanje med ZDA in Kitajsko (USCBC), ki bo imel pogovore s kitajskimi predstavniki. Hkrati se bodo v Stockholmu sestali ameriški finančni minister Scott Bessent in visoki kitajski predstavniki, da bi nadaljevali pogajanja o carinskem konfliktu. Glavna tema pogajanj naj bi bila podaljšanje trenutne prekinitve dajatev, ki velja do 12. avgusta.

Proizvodnja pri avstrijskem proizvajalcu motornih koles KTM v Mattighofnu se je v ponedeljek ponovno začela, potem ko je bila od 28. aprila ustavljena. Odločitev o ponovnem zagonu prihaja po tem, ko so družbe KTM AG, KTM Components GmbH in KTM Forschungs- und Entwicklungs GmbH vložile insolventnost, kar je ustavilo proizvodnjo motornih koles. Po skoraj treh mesecih mirovanja se je proizvodnja v torek ponovno začela v skladu z normalnim proizvodnim ciklom. V torek se je na delovna mesta vrnilo več tisoč zaposlenih v obratih v Mattighofnu in Munderfingu.

Evropska unija in Združene države Amerike so po dolgotrajnih pogajanjih dosegli okvirni trgovinski sporazum, s čimer naj bi se izognili širšemu trgovinskemu sporu. Kljub dogovoru o 15-odstotnih carinah na uvožene evropske izdelke, ki naj bi bil prednost za ZDA, nemška industrija izraža skepso in sporazum označuje kot nezadosten kompromis, saj EU naj ne bi imela dovolj pogajalske moči.

Kljub temu, da je carinski dogovor med EU in ZDA začasno umiril trgovinski konflikt, se pojavljajo številne kritike. Strokovnjaki in komentatorji ocenjujejo dogovor kot znak šibkosti Evropske unije, saj je ta 'popustila' zahtevam ZDA, kar naj bi prineslo dolgoročno visoke stroške za evropsko gospodarstvo. Posebno razočaranje je izrazila avtomobilska industrija, saj bo po novem na evropske avtomobile v ZDA veljala 15-odstotna uvozna carina, medtem ko naj bi bili ameriški avtomobili v EU uvoženi brez carin. Ta dogovor, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila kot uspeh, naj bi bil edina možnost za EU zaradi njene varnostne in gospodarske odvisnosti ter notranje deljivosti. Nizozemska in Evropa se pripravljata na posledice 15-odstotne uvozne dajatve na evropske izdelke, ki jih bodo plačevali ameriški uvozniki. Kritiki opozarjajo na masivno neravnovesje med carinami in svarijo, da je Evropska unija velika poraženka tega dogovora.

Evropska unija in Združene države Amerike so se sporazumele o temeljnem dogovoru, ki naj bi razrešil večmesečni spor glede carin. Ta sporazum naj bi preprečil nadaljnjo zaostritev trgovinskega konflikta, ki je grozil prerasti v obsežno trgovinsko vojno.

Evropski voditelji, kot je predsednica Evropske komisije von der Leyen, so sporazum o carinah z ZDA označili kot zagotovilo varnosti v negotovih časih. Vendar pa se je sporazum soočil z ostrimi kritikami po vsej Evropi, saj ga nekateri politiki in ekonomisti ocenjujejo kot neuravnoteženega in ponižujočega za Evropo. Kritiki, med njimi tudi madžarski premier Orban, so izrazili mnenje, da je EU, oziroma predsednica von der Leyen, s tem dogovorom izgubila proti ZDA, kar naj bi privedlo do milijardnih prihodkov za Trumpa. Poudarjena je bila evropska šibka pozicija v pogajanjih.

Združene države Amerike in Kitajska naj bi po poročanju medijev podaljšali 90-dnevno premirje v njunem trgovinskem sporu. V tem času naj bi bile kazenske carine med državama zamrznjene.

Po mesecih pogajanj sta EU in ZDA sklenili trgovinski dogovor, s katerim sta se izognili novim uvoznim carinam, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. Predsednik Trump je napovedal 15-odstotno pavšalno carino za nekatere izdelke, ki prihajajo v ZDA, vendar naj bi ta stopnja veljala za evropski uvoz. Dogovor je opisan kot "dober posel za vse", pri čemer je poudarjena sprememba tona in izogibanje zaostrovanju odnosov, čeprav na zadnjem srečanju ni bilo takojšnjega preboja.

Avstrijski politik Hans Peter Doskozil, predsednik deželne vlade avstrijske zvezne dežele Burgenland, je ponovno izrazil kritiko na račun vodstva zvezne stranke SPÖ. Tokrat je opozoril na potrebo po zvišanju upokojitvene starosti in hkrati pozval k pravičnejši porazdelitvi sredstev v okviru finančnega sporazuma za leto 2028. Poudaril je, da bo v primeru nezadovoljivega dogovora zveznih oblasti glede financiranja zveznih dežel, zlasti s perspektive avstrijske zvezne dežele Burgenland, sprejel nadaljnje ukrepe.

Katar je Evropsko unijo pod pritisk pod svoje dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), če EU ne spremeni svojih podnebnih pravil. Emirat namreč vztraja, da evropska zakonodaja, ki vključuje podnebne zahteve v dobavne verige, ni realistična in bi lahko povzročila znatne energetske primanjkljaje. V Bruslju upajo, da gre za blef, saj bi ustavitev dobav imela resne posledice za Evropo.

Stranka FPÖ je ostro kritizirala avstrijsko vlado, češ da zamuja z izvajanjem že napovedane kompenzacije cen električne energije. Kljub temu, da je bila ta ukrep, ki naj bi olajšal breme gospodinjstev, naznanjena pred skoraj dvema mesecema, po mnenju FPÖ še ni konkretnih korakov za njeno uresničitev. Kritike so usmerjene predvsem na gospodarskega ministra Wolfganga Hattmannsdorferja (ÖVP).

Rusija je v nočnem napadu na zapor v regiji Zaporožje ubila najmanj 17 ljudi, skupno pa je bilo v napadih na Zaporožje in Dnipropetrovsk ubitih vsaj 20 ljudi, ranjenih pa 40. Medtem je Kremlj potrdil, da je 'zaznal' izjavo Donalda Trumpa, ki je Putinu postavil deset- do dvanajstdnevni ultimat za konec vojne v Ukrajini, sicer se bo Rusija soočila z novimi sankcijami in carinskimi ukrepi.

Študija razkriva, da si vsak peti Brandenburžan ne more privoščiti tedenskih poletnih počitnic, kar pomeni, da poletni čas za mnoge prinaša več frustracij kot veselja. Medtem ko se drugi ukvarjajo z dovoljenimi in nedovoljenimi spominki za potovanja, se velik del prebivalstva sooča z osnovno finančno omejitvijo pri uresničevanju dopusta.

Gradbeništvo na Spodnjem Avstrijskem se je po napovedih v prvem polletju 2025 kazalo v znamenju okrevanja z rastjo gradbenih naročil in stanovanjskih kreditov. V nasprotju s tem pa je Dunaj v prvem polletju 2025 zabeležil 16-odstotno povečanje števila gospodarskih stečajev v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar kaže na nadaljevanje zahtevnega gospodarskega okolja v avstrijski prestolnici.

Nemški kulturni minister Benjamin Weimer je izrazil globoko zaskrbljenost glede morebitnega prevzema nemškega medijskega koncerna ProSiebenSat.1 s strani italijanskega podjetja MediaForEurope, ki je v lasti Silvia Berlusconija. Weimer je poudaril, da bi takšen prevzem lahko ogrozil novinarsko neodvisnost televizijske hiše. Dogajanje je označil kot "prevzemno bitko".

Uvedba 25-centne varščine za pločevinke piva je povzročila začetni, celo občuten upad njihove prodaje, kot je poročal notranji vir. Kljub temu se je prodaja pločevink kasneje stabilizirala. Zvišanje varščine za pivske steklenice z 9 na 20 centov je prav tako prispevalo k spremembam na trgu.

Napetost glede srečanja med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen v skotskem Turnberryju se je povečala. Medtem ko naj bi ZDA kmalu uvedle nove visoke carine na uvoz iz EU, se je pojavila možnost sklenitve trgovinskega sporazuma. Ameriški predsednik je izrazil optimizem glede "največjega posla vseh časov", medtem ko je EU napovedala, da ne bo "podrejena". Vzporedno je ameriška zgodovinarka Trumpov projekt "Alligator Alcatraz" označila za koncentracijsko taborišče in opozorila na ogroženost demokracije po svetu.

Novi ameriški bojni letali F-35, ki jih je Nemčija naročila za namen jedrske odvračalnosti, so povzročili znatno podražitev prenove vojaškega letališča Büchel v Nemčiji. Stroški prenove so se povečali za približno 800 milijonov evrov nad prvotno načrtovanimi. Ti dodatni stroški so posledica varnostnih zahtev ZDA in časovnega pritiska, saj naj bi letala F-35 za jedrsko odvračalnost postala operativna že od leta 2027. Nemčija s tem prevzema pomembno vlogo pri Natovi jedrski odvračalnosti, saj naj bi letala v nujnih primerih prevažala ameriške jedrske bombe, skladiščene v regiji Eifel.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Škotski srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, kjer sta razpravljala o trgovinskih odnosih med ZDA in EU. Pred srečanjem so potekala intenzivna pogajanja med ameriškimi in EU uradniki o trgovinskih vprašanjih, tik pred iztekom roka za uvedbo novih ameriških carin na evropsko blago. Trump je srečanje označil kot "največji posel vseh časov".