V Reutlingenu in okolici je 63-letni moški ubil svojo 57-letno ženo, dva sinova (stara 27 let) in sestro. Trupla so našli na več lokacijah v širšem območju Reutlingena. Preiskava se je začela, ko je negovalka našla mrtvo žensko.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 50.000 gospodinjstev in 2.000 poslovnih subjektov. Po poročanju lokalne policije so v okrožju Lichterfelde zagoreli kabli na kabelskem mostu, kar je povzročilo prekinitev oskrbe v delih mestnih četrti Steglitz in Zehlendorf. Zaradi nizkih zimskih temperatur je bila situacija še posebej kritična za prebivalce in vsaj en dom za starejše občane, ki so ostali brez ogrevanja in nujne oskrbe. Policija incident preiskuje zaradi suma namernega požiga, saj so priče poročale o ognju na ključni infrastrukturi. Preiskovalci ne izključujejo možnosti politično motiviranega dejanja, kar bi bila ponovitev podobnih incidentov iz preteklosti, ko so skrajne skupine ciljale na energetsko omrežje mesta. Čeprav so ekipe podjetja Stromnetz Berlin nemudoma začele s popravili, je odprava napak na podzemnih in premostitvenih vodih zahtevala več ur, kar je v mestu povzročilo precejšen logistični in varnostni izziv.

Avstrijski policisti so v obsežni operaciji, ki je potekala v več zveznih deželah, zasegli približno 15.000 kosov nevarnih pirotehničnih izdelkov s skupno težo 380 kilogramov. Med zaseženimi predmeti so po podatkih ministrstva za notranje zadeve odkrili predvsem t. i. krogelne bombe kategorij F3 in F4, ki so zaradi velike količine eksploziva izjemno nevarne in za splošno uporabo prepovedane. Akcija je bila usmerjena proti nezakonitemu trgovanju in posedovanju pirotehnike, ki predstavlja resno tveganje za varnost prebivalstva. Operacija je vključevala tudi zaseg 570 nezakonitih kosov pirotehnike pri posamezniku v Zgornji Avstriji, kar kaže na razširjenost problematike v različnih delih države. Dunajska policija je potrdila, da so bili ti izdelki namenjeni nezakoniti prodaji ali uporabi v prazničnem obdobju. Oblasti ob tem opozarjajo, da tovrstna pirotehnika zahteva strokovno znanje za rokovanje, njena neustrezna uporaba pa lahko povzroči trajne telesne poškodbe ali smrt. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili izvor in prodajne poti zaseženega materiala.

Avstrijske gasilske enote so v silvestrski noči posredovale v številnih nujnih primerih, ki so bili večinoma posledica nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev. Najbolj obremenjeni so bili gasilci v Zgornji Avstriji, na Koroškem in v okolici Gradca, kjer so poleg dveh večjih požarov obravnavali vrsto manjših vžigov na prostem. Poročila navajajo, da so gorele predvsem žive meje, grmičevje, zabojniki za odpadke in ostanki pirotehničnih baterij. V mestu Wels-Neustadt so se gasilci spopadali z ognjem na otoku za odpadke, kjer je zgorelo več zabojnikov. Kljub prisotnosti reševalnih ekip so neznanci v neposredni bližini z uporabo pirotehnike uničili še en dodaten zabojnik. Podobne razmere so bile v kraju Asten in na območju Eferdinga, kjer so začetni alarmi o požarih na stavbah k sreči razkrili le manjše vžige grmovnic in smetnjakov. Na Koroškem je raketa povzročila požar v bližini Ankogelbahna, ki so ga gasili še v zgodnjih jutranjih urah novega leta. Nemški gasilci so imeli podobno nemirno noč, zlasti v okrožju Ebersberg. Kljub velikemu številu intervencij in enemu obsežnejšemu požaru prve bilance ne poročajo o poškodovanih osebah. Skupna ocena kaže na izjemno obremenitev intervencijskih služb v celotni regiji, ki so se v prvih urah leta 2025 spopadale z nepremišljenim ravnanjem posameznikov.

V Peruju so izbruhnili obsežni protesti proti novemu predsedniku, pri čemer je ena oseba umrla, več deset pa je ranjenih. Zaradi protestov naj bi v Limi razglasili izredne razmere. Poljsko sodišče je blokiralo izročitev Ukrajinca Nemčiji, ki je osumljen napada na plinovod Severni tok, in ga izpustilo. Vodja ruskega suverenega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, ki bi se imenoval "Putin-Trump".

Na otoku Oléron v Franciji je voznik v sredo zjutraj namenoma povozil več pešcev in kolesarja. V incidentu je bilo poškodovanih najmanj pet ljudi, od tega trije huje. Minister za notranje zadeve Laurent Nuñez se je na zahtevo premierja odpravil na kraj dogodka. Odprta je preiskava zaradi poskusa umora.

Senat Višjega deželnega sodišča v Linzu je potrdil dosmrtno zaporno kazen 36-letnemu moškemu iz Tennengaua zaradi umora in hudega ropa. Moški naj bi v noči na 31. maj 2023 med vlomom v stanovanje v visokem bloku blizu glavne železniške postaje v Salzburgu ubil 52-letnega selivca. Deželno sodišče v Salzburgu ga je obsodilo 11. septembra 2025, sodba pa je zdaj pravnomočna.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po streljanju na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu so ZDA zaostrile svojo migracijsko politiko. Pristojni ameriški urad je začasno ustavil vse odločitve o azilu. Zunanje ministrstvo je začasno ustavilo izdajanje vizumov.

V požaru, ki je izbruhnil v stanovanjski hiši v okrožju Steyr-Land v Zgornji Avstriji, je umrla 83-letna ženska. Njen 90-letni mož, lastnik hiše, je bil odpeljan v bolnišnico Pyhrn-Eisenwurzen-Klinikum Steyr. Požar je verjetno povzročila tehnična napaka na električni napravi v spalnici, morda grelna odeja.

Po terorističnem napadu v Bondi, v katerem je bila ubita tudi desetletna deklica, so se v Sydneyju zbrali žalujoči na pogrebu. Avstralski premier Anthony Albanese je napovedal dodatne ukrepe za boj proti sovražnemu govoru, vključno z ustanovitvijo 12-mesečne delovne skupine za boj proti antisemitizmu.

Po strelskem incidentu v Washingtonu, v katerem je bil osumljenec afganistanski državljan, je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa začasno ustavila vse postopke obravnave imigracijskih zahtevkov afganistanskih državljanov. Trump je incident označil za teroristično dejanje in napovedal pregled vseh Afganistancev, ki so v ZDA vstopili v času Bidenove administracije, ter zaostritev migracijske politike, ki jo ocenjuje kot največjo grožnjo nacionalni varnosti.

Po smrti treh ameriških vojakov v napadu v Siriji je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bo ZDA odgovorila Islamski državi (ISIS) in se ji maščevala. Trump je izrazil žalost ob izgubi ameriških domoljubov in poudaril, da je bil napad ISIS usmerjen proti ZDA in Damasku.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški poslanci so z veliko večino podprli zakon, ki Ministrstvu za pravosodje nalaga objavo dokumentacije v zvezi s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Zakon je bil poslan v senat.

Vodja senatne večine, demokrat Schumer, je pozval svoje kolege v Senatu, naj sprožijo pravni postopek zaradi postopne in močno redigirane objave datotek, povezanih s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, s strani Ministrstva za pravosodje.

Švicarski tožilci so zaslišali lastnike bara v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na novega leta dan umrlo 40 ljudi. Župan je razkril, da bar pet let ni imel varnostnega pregleda. Italijanska premierka Meloni je obljubila pravico za žrtve in dejala, da je tragedija posledica malomarnosti in pohlepa. Švica je razglasila nacionalni dan žalovanja za žrtvami.

Donald Trump je sporočil, da bo od pravosodne ministrice Pam Bondi zahteval preiskavo povezav Jeffreya Epsteina z različnimi osebami.

Potem ko je Donald Trump po mesecih nasprotovanja nakazal, da bo podpisal zakon o objavi Epsteinovih dokumentov, če pride do njega, je predstavniški dom z izjemno večino (427 proti 1) glasoval za njegovo objavo. Jena-Lisa Jones, preživela žrtev Epsteina in nekdanja volivka Trumpa, je predsednikovo ravnanje označila za 'nacionalno sramoto'.