"Elk Emil", ki je s svojim pohodom po Spodnji in Zgornji Avstriji pritegnil medijsko pozornost, je bil izbran za avstrijsko besedo leta 2025. Družba za avstrijsko nemščino (GSÖD) je sporočila, da je "Rabattpickerl" postal nebeseda leta, "6 7 (six seven)" pa mladinska beseda leta. V izboru je sodelovalo več kot 28.000 ljudi.

Dunaj bo v prihodnjem letu namenil manj denarja za kulturo, saj se bo proračun zmanjšal za 7,6 odstotka. Dunajska mestna svetnica za kulturo Veronica Kaup-Hasler (SPÖ) je napovedala, da bodo prihranki predvsem pri velikih organizacijah, kot so Vereinigte Bühnen Wien. Kljub zmanjšanju proračuna pa zagotavlja, da bo kulturna pokrajina ostala zdrava in infrastruktura solidna.

Cecilia Bartoli, umetniška vodja Salzburških binkoštnih iger, je za leto 2026 napovedala program, posvečen potovanju, s poudarkom na Rossinijevi operi "Il viaggio a Reims". Program vključuje dve scenski produkciji, balet, operno galo in matinejo. Bartolijeva bo nastopila v glavni vlogi Rossinijeve opere in na gala večeru "Voyage de ma vie". Na programu je tudi Monteverdijeva opera "Il ritorno d'Ulisse in patria".

Na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju je bila odstranjena sporna skulptura "spomenik herojem", delo kiparja Josefa Müllnerja, ki je bil obremenjen z nacistično preteklostjo. Odstranitev je izvedla delovna skupina, rektorat pa v nastali praznini vidi "novo osnovo za soočenja". Spomenik, posvečen padlim umetnikom akademije, je bil postavljen leta 1925.

Med izkopavanji za novo žičnico na Salzberg v Hallstattu so junija našli rimski nakit iz drugega stoletja našega štetja. "Meduza iz Hallstatta" je bila predstavljena v torek zvečer. Od leta 2026 bo razstavljena v Schlossmuseumu v Linzu.

Če si želite nepozabnega zimskega potovanja po mestu izven ustaljenih poti, obiščite romunsko mesto Craiova. Tu vsako leto poteka največji božični sejem v Evropi.

Dunajska razstava Photoinstituta Bonartes predstavlja delo kiparja Henryja Roxa (1899-1967), ki je ustvarjal človeške figure iz sadja in zelenjave. Njegove kreacije so bile uporabljene v otroških knjigah, na razglednicah in v ameriških revijah, pojavile pa so se tudi v filmu z Judy Garland. Fotograf Wolfgang Vollmer je ponovno odkril Roxovo zapuščino in omogočil to razstavo.

Na Bregenški Seebühne že postavljajo scenografijo za prihajajoče poletne festivale. Jeklena konstrukcija zaenkrat ne razkriva, kako bo izgledala scena za Verdijevo opero »La Traviata«, a njena velikost nakazuje, da bo impresivna. Iz konstrukcije naj bi nastalo ogromno razbito ogledalo, so sporočili iz festivala.

Aleksander Hinštejn je Putina obvestil o razminiranju 92 naseljenih krajev v Kurski oblasti in pripravah na obnovitvena dela. Putin je poudaril pomen krepitve podpore kmetijskemu sektorju za obnovo gospodarstva regije in izpostavil veliko zanimanje prebivalcev Kurske oblasti za umetnost, kar po njegovem mnenju priča o njihovi inteligenci. Razpravljala sta tudi o pomoči ljudem iz obmejnih območij Kurske oblasti.

Iransko revolucionarno sodišče je Džafarja Panahija v odsotnosti obsodilo na eno leto zapora in dve leti prepovedi delovanja. Panahi je prejel tudi nove nagrade za svoj zadnji film. Z njegovim visoko politično obarvanim delom "Samo nesreča je bila" je osvojil prestižno zlato palmo.

Melania Trump je za letošnjo božično dekoracijo Bele hiše izbrala temo 'Dom, kjer je srce'. Po navedbah uradnikov Bele hiše je Trumpova osebno izbrala vsako podrobnost dekoracije, ki je močno poudarjena z rdečo barvo.

Innsbrucker Festwochen der Alten Musik bodo leta 2026 pod geslom "Kaj praznujemo?" ob 50-letnici festivala pripravili približno sedem ur dolgo opero, ki bo izvedena v dveh večerih. Petaktna opera "Il pomo d ́oro" Pietra Antonia Cestija naj bi bila "velik projekt" in "srednje velika senzacija", so sporočili na ponedeljkovi tiskovni konferenci. Druga velika operna produkcija bo v času festivala, ki bo potekal od 24. julija do 30. avgusta, izpuščena.

Gledališče Kosmos iz Bregenza je skupaj z dunajsko umetnico Cäcilio Brown ustvarilo nenavadno dobrodelno akcijo. Iz materiala, ki je ostal od rušenja nakupovalnega centra Lamarr, so izdelali podstavke za lonce, imenovane "Betongold". 300 unikatnih izdelkov bodo prodajali, izkupiček pa bo namenjen iniciativi "Hunger auf Kunst und Kultur", ki omogoča socialno ogroženim brezplačen dostop do kulturnih ustanov.

Slovaški Trenčín in finski Oulu sta bili izbrani za evropski prestolnici kulture leta 2026. Ti mesti bosta nasledili Chemnitz, ki je ta naziv nosil leta 2025 skupaj s slovensko-italijansko obmejno dvojno mesto Nova Gorica/Gorizia. Oulu in Trenčín sta oddaljena več kot 2000 kilometrov, a ju povezuje kulturna dediščina in prizadevanje za razvoj kulture.

Kunsthistorisches Museum (KHM) na Dunaju gosti razstavo "Kitajska umetnost iz Prepovedanega mesta", ki prikazuje 76 filigranskih umetnin iz 18. stoletja, ki pričajo o izjemni obrti Kitajskega cesarstva. Velik del razstavljenih del je v Evropi na ogled prvič.

Slika Petra Paula Rubensa "Kristus na križu", ki je veljala za izgubljeno 400 let, je bila prodana na dražbi v Versaillesu za 2,3 milijona evrov. Dražba se je začela s 500.000 evri.

V Londonu je v starosti 88 let umrl britanski dramatik Tom Stoppard. Stoppard, dobitnik oskarja za scenarij filma "Zaljubljeni Shakespeare" iz leta 1998, je umrl mirno na svojem domu v Dorsetu, obkrožen z družino.

V dunajski Volksoper je bila premierno uprizorjena "Pepelkina vročična sanjarija", delo skladateljice Martine Eisenreich in režiserja/libretista Axela Ranischa. Predstava, ki jo je težko enoznačno opredeliti, se spogleduje s queerovsko persiflažo Straussa, otroškim gledališčem, muzikalom, opereto in baletom, kar ustvarja nenavadno in samosvojo izkušnjo.

V starosti 88 let je umrl britanski dramatik Tom Stoppard, znan po scenariju za film 'Zaljubljeni Shakespeare', za katerega je prejel oskarja. Stopparda, rojenega na Češkem, so pogosto imenovali za največjega britanskega dramatika svoje generacije. Njegova družina je potrdila njegovo smrt, s čimer se je končala njegova šest desetletij dolga kariera.

Deutsches Schauspielhaus v Hamburgu, največje gledališče v Nemčiji, se je uradno opravičilo za predvajanje posnetkov 'blackfacinga' med praznovanjem jubileja. Vodja gledališča Karin Beier je priznala, da so s predstavitvijo belih igralcev, našminkanih v temnopolte, storili »resne napake«.