Omrežnine za plin se bodo v Zgornji Avstriji leta 2026 povečale za 6,5 odstotka. Medtem se stroški omrežja za elektriko znižujejo.

Avstrija bo podprla štiri ključne projekte na področju proizvodnje vodika z okoli 275 milijoni evrov sredstev. Med prejemniki so OMV za proizvodnjo vodika, dva projekta v Štajerski in eden v Salzburgu.

Glede na novo študijo Univerze Rutgers, objavljeno v reviji "Nature", se je svetovna gladina morja med letoma 1900 in 2020 dvignila precej hitreje kot v kateremkoli drugem obdobju v zadnjih 4.000 letih. Raziskava poudarja jasen vzrok za pospešeno dviganje morske gladine, ki presega naravne spremembe.

Okoli 80 evropskih podjetij, vključno z Voestalpine, BASF in Thyssenkrupp Stahl, je v odprtem pismu Evropski uniji pozvalo k podaljšanju roka za brezplačne emisijske certifikate CO2. Podjetja opozarjajo, da bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do znatnih podražitev že leta 2026. Kot razlog navajajo nezadostne pogoje za tehnološko preobrazbo in v skrajnem primeru napovedujejo selitev proizvodnje.

V Arnoldsteinu na Koroškem so odprli drugo fazo razširitve največje in najzmogljivejše baterijske shrambe v Avstriji. Shramba bo prispevala k zagotavljanju elektrike iz obnovljivih virov energije, ko bo to potrebno. Prve posode za shranjevanje so postavili pred dvema letoma, sedaj pa so dodali nove.

Avstrijski "Reparaturbonus", ki je potekel maja 2025, bo ponovno uveden pod novim imenom "Geräte-Retter-Prämie" ("Nagrada za reševanje naprav"). Program, ki naj bi začel delovati decembra, želi, podobno kot prejšnji model, spodbuditi popravila naprav, vendar z novimi kriteriji za upravičenost.

Taylor Swift je s svojo novo pesmijo 'Ruin the Friendship' ganila mater svojega pokojnega prijatelja Jeffa Langa, pesem pa naj bi bila posvečena prav njemu. Medtem so oboževalci Taylor Swift v Nemčiji množično obiskali muzej, da bi si ogledali sliko, ki je navdihnila njen videospot za pesem 'The Fate Of Ophelia', prvo izdano pesem z njenega novega albuma 'The Life Of A Showgirl'.

Tropski deževni gozdovi v Avstraliji so prvi, ki zaradi globalnega segrevanja dokazano sproščajo več ogljikovega dioksida (CO2), kot ga absorbirajo. Raziskovalci ugotavljajo, da so ti gozdovi, ki so bili nekoč pomembni shranjevalci CO2, zdaj zaradi vročine, suše in ciklonov postali vir emisij. Zmanjšuje se tudi sposobnost shranjevanja CO2 v drugih pragozdovih, kar vzbuja zaskrbljenost.

Agencija Združenih narodov za meteorologijo je objavila, da so ravni ogljikovega dioksida v ozračju leta 2024 dosegle rekordno raven, kar pospešuje podnebne spremembe in vodi v ekstremne vremenske pojave. Povečanje ravni CO2 je najvišje v zgodovini človeštva, stopnja rasti pa se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja potrojila. Znanstvenike skrbi, da naravni ponori ogljika na kopnem in v oceanih slabi, kar ustvarja začaran krog podnebnih sprememb, ki jih pospešujejo človeške emisije in povečano število požarov.

Na Dunaju so odprli novo plavalno dvorano v Simmeringu. Šole in plavalni klubi lahko že uporabljajo 25-metrske bazene. Uradna otvoritev za javnost bo 28. oktobra. Nova dvorana je del programa gradnje novih kopališč in je zasnovana kot eno okolju najbolj prijaznih kopališč na Dunaju.

Avstrija je leta 2024 povečala delež obnovljivih virov pri porabi električne energije na 94 odstotkov. To je razvidno iz poročila o spremljanju EAG, ki ga je predstavil energetski regulator E-Control na Dunaju. Povečala se je tudi bruto proizvodnja električne energije, kljub rahlemu povečanju porabe. Kljub velikemu napredku pri obnovljivih virih energije, so še vedno potrebne spodbude.

Mesto Dunaj je predstavilo strategijo za spodbujanje krožnega gospodarstva in zmanjšanje količine odpadkov. Cilj strategije, imenovane "Cirkularen Dunaj – zaokrožena zadeva", je zmanjšati zapravljanje virov na vseh ravneh in dati prednost ponovni uporabi. V mestni hiši si prizadevajo za boj proti potratnosti in spodbujanje ohranjanja virov.

Več kot 160 klimatskih znanstvenikov iz 23 držav opozarja, da se Zemlja zaradi močnega segrevanja hitro približuje katastrofalnim in nepopravljivim prelomnim točkam. Opozarjajo, da se hitro približujemo točkam preloma zemeljskega sistema, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za ljudi in naš planet. Številne prelomne točke, kot sta izumiranje koral in slabljenje morskih tokov, so že dosežene ali pa so zelo blizu.

Podjetnik Werner Lampert, znan kot "bio-pionir", je umrl nekaj dni po svojem 79. rojstnem dnevu. Lampert je bil cerkveni restavrator, ki je zasnoval uspešni bio-znamki "Ja! Natürlich" za Billa in "Zurück zum Ursprung" za Hofer.

Raziskava, objavljena v reviji "Nature Climate Change", ugotavlja, da se območja nad avstrijskimi ledeniki segrevajo počasneje od okoliških, a se ta zaščitna funkcija z umikanjem ledu izgublja. Na vsako stopinjo Celzija regionalnega segrevanja se območja nad ledeniki segrejejo le za 0,83 stopinje, vendar se bo ta učinek zmanjšal, ko se bodo ledeniki še naprej topili zaradi podnebnih sprememb.

V Avstriji se začenjajo subvencije za prehod na električno mobilnost v okviru programa »eMove Austria«. Program vključuje dve shemi financiranja, ki sta namenjeni tako zasebnim osebam kot podjetjem, občinam in društvom. Subvencije so namenjene za nakup električnih mopedov, električnih motornih koles in polnilne infrastrukture, ter spodbujajo uporabo vozil z ničelnimi emisijami.

Kralj Charles III., znan po svoji predanosti varovanju okolja, bo v središču nove dokumentarne oddaje z naslovom "Finding Harmony: A King's Vision". Dokumentarec, ki bo ekskluzivno na voljo na platformi Prime Video v začetku leta 2026, bo osvetlil njegovo življenjsko delo in prizadevanja za zaščito planeta. Oddaja naj bi spodbudila tudi druge, da se aktivno vključijo v ohranjanje okolja.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai je prejel Nobelovo nagrado za književnost leta 2025. Švedska akademija je razglasila dobitnika, kar pomeni, da je po Imreju Kertészu ponovno madžarski avtor prejel to prestižno nagrado.

Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi so prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2025 za razvoj metalorganskih struktur (MOF), ki se lahko uporabljajo za zajemanje ogljikovega dioksida, pridobivanje vode iz zraka v puščavah, shranjevanje strupenih plinov in kataliziranje kemijskih reakcij.

Avstrija se kljub napredku pri zmanjševanju emisij CO2 še vedno sooča z velikimi okoljskimi izzivi. Najnovejše poročilo o okoljski kontroli poudarja, da je država na pravi poti pri zmanjševanju emisij, vendar podnebne spremembe situacijo vse bolj zaostrujejo.