APDEJT.si

Ukrajinski državljan Serhij K., ki ga sumijo organiziranja napadov na plinovode Severni tok, je v italijanskem zaporu začel gladovno stavko 31. oktobra. S tem protestira proti pogojem zapora, medtem ko njegov odvetnik poskuša preprečiti izročitev Nemčiji. Italija in Nemčija se že mesece prepirata glede izročitve.

Nekdanji učiteljici Abigail Zwerner je porota v Virginiji dodelila 10 milijonov dolarjev odškodnine. Zwernerjevo je leta 2023 ustrelil eden od njenih šestletnih učencev. Krogla ji je šla skozi roko in nato za las zgrešila srce. Tožbo je vložila zaradi malomarnosti pomočnika ravnatelja šole.

Nekdanji igralec lige NFL, Antonio Brown, je bil izročen iz Dubaja v Miami, kjer mu bodo sodili zaradi streljanja. Policija je potrdila, da je bil Brown prijet, vendar podrobnosti o njegovi aretaciji niso razkrili.

Oberlandesgericht je potrdilo prvostopenjsko obsodbo 29-letnika, ki ga je Landesgericht Feldkirch marca obsodilo na 14 let in osem mesecev zapora zaradi poskusa umora. Januarja 2024 je v Lustenauu pred nočnim lokalom streljal na dva moška, ki sta bila hudo ranjena. Sodba je zdaj pravnomočna.

Turška justica je izdala 37 nalogov za aretacijo izraelskih uradnikov, vključno s premierjem Benjaminom Netanjahujem, obrambnim ministrom Israelom Katzom, ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem in načelnikom generalštaba IDF Eyalom Zamirjem. Ukrep naj bi zaostril nasprotovanje Ankari s strani Izraela. Osebam, ki jim je prepovedan vstop v Turčijo, je med drugim tudi minister skrajne desnice Ben-Gvir.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Po obtožbah proti dolgoletnemu predsedniku organizacije SOS-Kinderdorf, Helmutu Kutinu, zaradi zlorab, je organizacija obljubila polno sodelovanje pri preiskavi. Vodstvo je poslalo poročilo o dejanskem stanju z vso razpoložljivo dokumentacijo državnemu tožilstvu v Innsbrucku. Razkritja so se pojavljala skoraj vsak dan, kar je spodbudilo organizacijo k ofenzivi in predložitvi zadeve tožilstvu. Spodbuda za ukrepanje je bil članek v KURIER-ju, ki je poročal o preiskavi v Nemčiji proti Kutinu, ki temelji na poročilu komisije iz leta 2021.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Obsodili so ga zaradi korupcije in trgovine z vplivom. Sarkozy bo prvi nekdanji francoski predsednik, ki bo moral v zapor. Sodniki so odredili aretacijo Sarkozyja, ki naj bi prejel nezakonite prejemke za financiranje svoje kampanje.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé.

Pred začetkom prestajanja zaporne kazni je Nicolas Sarkozy obiskal Emmanuela Macrona v Elizejski palači. Macron je srečanje označil za normalno s človeškega vidika. Louis Aliot, podpredsednik RN, je srečanje kritiziral. Minister za pravosodje Gérald Darmanin je napovedal obisk Sarkozyja v zaporu La Santé, da bi zagotovil njegovo varnost.

Etiopski državljan Hadush Gerberslasie Kebatu, obsojen zaradi spolnega napada na 14-letno dekle v Eppingu, je bil po pomoti izpuščen iz zapora v Chelmsfordu. Po izpustitvi so ga opazili zmedenega. Policija ga je kasneje ponovno prijela. Njegov primer je poleti v Essexu sprožil proteste.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Kremlj je izjavil, da je odziv Zahoda na nedavni sestanek Sveta za varnost Rusije v skladu z militaristično protirusko histerijo. Prav tako je znano, da Kremlj načrtno vzpostavlja stike s poslanci nemške stranke AfD in BSW. Kremlj razume, da se nad Srbijo izvaja izjemen pritisk glede uporabe srbskega streliva proti ruskim enotam.