Nekdanji funkcionar Rdečega križa v Koroški je bil na okrožnem sodišču v Spittalu obsojen zaradi spolnega nadlegovanja. Obtožen je bil, da je sodelavke nadlegoval s pošiljanjem fotografij spolnih organov, znanih kot 'dickpici'. Afera je v medijih odmevala že prej, zdaj pa je obtoženi prejel denarno kazen.

Moški iz Nemčije se je želel izogniti plačilu preživnine za otroka, rojen izven zakonske zveze, zato je na test očetovstva poslal prijatelja. Prevara je bila odkrita, zaradi česar sta bila oba moška obtožena pred sodiščem v Dilligenu.

V Avstriji je začel veljati prvi del zaostrenega zakona o orožju, ki ga je septembra sprejel državni zbor. Novosti vključujejo izboljšano izmenjavo informacij med oblastmi. Orožne oblasti lahko pri obravnavi vlog za dokumente, povezane z orožjem, zahtevajo mnenja komisije za ugotavljanje sposobnosti za vojaško službo. Druga faza zaostritve je načrtovana za sredino leta 2026.

Avstrijska vlada se je pritožila na odločitev Sodišča Evropske unije, ki je zavrnilo njeno tožbo proti vključitvi jedrske energije in plina v seznam "trajnostnih naložb" EU taksonomije. Po natančni pravni presoji sodbe se je zvezna vlada odločila, da bo vložila pravno sredstvo, je sporočilo ministrstvo za okolje.

Na Dunaju je potekal postopek proti 29-letnici, ki je po lastnih navedbah trenutno brezposelna. Med avgustom 2020 in februarjem 2024 naj bi od 44-letnega moškega prejela 120.000 evrov. Moški naj bi se močno zaljubil v spolno delavko, ki jo je spoznal preko oglasa, kjer se je predstavljala kot "Amelia". Postopek zaradi goljufije je bil končan z mediacijo.

Dunajska otroška in mladinska odvetniška pisarna (KIJA) je opozorila na pomanjkljivosti v mladinskem zaporu Josefstadt na Dunaju. Po navedbah KIJA so v preteklem letu na enem od oddelkov za mladoletnike večerjo stregli že ob 13.30. Zaporniki na tem oddelku so se lahko tuširali le dvakrat na teden.

V Londonu je potekala tridnevna obravnava na Višjem sodišču v primeru Felipeja Masse, nekdanjega brazilskega voznika Formule 1, ki zahteva 73 milijonov evrov odškodnine. Massa trdi, da je bil zaradi afere "Crashgate" leta 2008 oškodovan in s tem prikrajšan za naslov svetovnega prvaka. Ecclestone in FIA (Mednarodna avtomobilistična zveza) se branita, pri čemer se sklicujeta na zastaranje primera.

Na dunajskem deželnem sodišču se je nadaljeval proces, ki ga je proti družbi Zack Media GmbH in njenemu izdajatelju Petru Pilzu sprožil direktor zvezne policije Michael Takacs in drugi visoki policijski uradniki. Tožba temelji na obtožbah o obrekovanju v Pilzovi knjigi, ki obravnava smrt nekdanjega vodje oddelka na ministrstvu za pravosodje, Christiana Pilnacka. Na ponovnem sojenju so obravnavali relevantnost določenih dokazov.

Tirolca so na Dunaju obsodili na pogojno denarno kazen v višini 2.880 evrov, ker naj bi na Facebooku žalil žrtve napada v Gradcu. 42-letnik je v komentarju na Facebooku zapisal, da islamska združenja žalujejo za tremi člani: "Oh, škoda, trije teroristi manj". Sodba še ni pravnomočna.

44-letni nekdanji varovanec doma je vložil civilno tožbo proti deželi Koroški, zahtevajoč 30.000 evrov odškodnine zaradi domnevnega nasilja v rejniški družini in otroškem domu.

Ameriški odvetnik Mark S. Zuckerberg toži podjetje Meta, ker mu že vrsto let blokirajo Facebook račun, saj domnevajo, da se izdaja za izvršnega direktorja Mete, Marka Zuckerberga. Zaradi podobnosti imena so mu v zadnjih osmih letih že petkrat blokirali račun. Zuckerberg Facebook uporablja v poslovne namene.

Bavarska je vrnila štiri umetniška dela, ki so bila med nacističnim režimom ukradena judovskim družinam. Dežela je bila v preteklosti kritizirana zaradi svoje politike vračanja nacistične roparske umetnosti, zdaj pa želi pokazati drugačen pristop.

Avstrijsko vrhovno sodišče (OGH) je zavrnilo izredno revizijo avstrijske planinske zveze (ÖAV) in s tem pravnomočno končalo dolgoletni spor glede lastništva zemljišč na poti Gamsgrubenweg. Pot se nahaja v koroškem delu narodnega parka Visoke Ture, v neposredni bližini Velikega Kleka. S sodbo je bilo potrjeno, da je lastnik spornega območja družba Großglockner Hochalpenstraße AG (GROHAG), kar pomeni konec pravnih prizadevanj planinske zveze za dokazovanje lastninske pravice nad to priljubljeno gorsko potjo. Kljub pravnomočni odločitvi sodišča v korist podjetja GROHAG ostaja uresničitev njihovih načrtov na tem območju pod vprašajem. Spor med upravljavcem visokogorske ceste in planinsko zvezo je bil v Avstriji deležen velike pozornosti, saj gre za občutljivo naravovarstveno območje v srcu Alp. OGH je s svojo odločitvijo podprl prejšnje sodbe nižjih sodišč, ki so že pred tem razsodila v prid delniški družbi.

ZDA ne poskušajo prepričati Avstrije, Madžarske, Italije in Poljske, da zapustijo Evropsko unijo, temveč opozarjajo, da se v njej počutijo kot tujki in da EU prevečkrat deluje proti interesom držav članic, je dejal poslanec ruske dume Anatolij Vaserman.

Odbor za notranje zadeve je soglasno podprl strožje kazenske sankcije za zlorabo nadzora nad potencialnimi storilci v Avstriji. Sprememba zakona o nadzoru potencialnih storilcev naj bi se začela uporabljati šele, ko bo zagotovljena ustrezna kazenska podpora. Predlog koalicije in Zelenih predvideva spremembe v kazenskem zakoniku, ki bodo omogočile ustrezno kaznovanje zlorab.

Nekdanji avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser, ki je v zaporu v Innsbrucku prestajal kazen zaradi korupcijske afere Buwog, je bil v petek zjutraj premeščen v elektronsko nadzorovan hišni pripor. Grasser je zapustil prostore kaznilnice in bo preostanek kazni pod nadzorom z elektronsko zapestnico prestajal na svojem domu v Kitzbühelu. Premestitev se je simbolično odvila natanko na njegov 57. rojstni dan. Grasser, ki je bil nekoč ključni obraz avstrijske politike kot član svobodnjakov (FPÖ) in kasneje blizu ljudski stranki (ÖVP), je bil v zadevi Buwog pravnomočno obsojen na štiri leta zapora. Odločitev o prehodu v hišni pripor je bila sprejeta po tem, ko je v zaporu preživel več mesecev. Organi pregona bodo njegovo gibanje odslej spremljali na daljavo, kar avstrijska zakonodaja dopušča za določene kategorije obsojencev po določenem deležu prestane kazni.

Avstrijski preiskovalci so v ponedeljek, 5. januarja 2026, v zgornjeavstrijski občini Eidenberg prijeli 32-letnega poljskega državljana, ki se je več kot štiri leta izogibal roki pravice. Moški je septembra 2021 pobegnil iz psihiatrične klinike oziroma ustanove za zdravljenje odvisnosti v Mainkofnu na spodnjem Bavarskem. Prijetje so izvedli specializirani iskalci oseb deželnega kriminalističnega urada Zgornje Avstrije na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je izdalo sodišče v Münchnu. Obsojenec je bil v Nemčiji obsojen na dve leti in osem mesecev zapora ter dodatnih 769 dni bivanja v terapevtski ustanovi zaradi kaznivih dejanj upora proti državnim organom, povzročitve telesnih poškodb, žalitev in poškodovanja tuji stvari. Po pobegu pred več kot štirimi leti se je skrival, dokler ga niso locirali v okrožju Urfahr-Umgebung. Po posvetu s tožilstvom v Linzu so ga prepeljali v tamkajšnji zavod za prestajanje kazni, kjer trenutno čaka na izročitev nemškim pravosodnim organom.

Avstrijska policija je po obsežni preiskavi v Riedu na Zgornjem Avstrijskem izsledila in aretirala 28-letnega moškega, ki je osumljen večkratnih vlomov v skrinjice za miloščino. Preiskovalci so moškemu iz okraja Ried im Innkreis dokazali najmanj dva vloma v tamkajšnji mestni župnijski cerkvi, ki sta se zgodila 27. septembra in 11. decembra 2025. Državno tožilstvo je odredilo njegovo aretacijo in hišno preiskavo, med katero so policisti zasegli vlomilsko orodje ter manjšo količino konoplje. Osumljenec, ki je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen zaradi trgovanja s prepovedanimi drogami, je dejanja v celoti priznal. Med zaslišanjem je pojasnil, da je ukradeni denar deloma porabil za nakup drog, kar kaže na neposredno povezavo med njegovo odvisnostjo in premoženjskimi delikti. Po zaključenem policijskem postopku so ga po navodilih tožilstva odvedli v prostore sodnega zapora v Riedu, kjer bo počakal na nadaljnje pravne postopke.

Ballermann pevka Melanie Müller je bila v ponovnem sojenju obsojena zaradi prikazovanja nacističnega pozdrava na koncertu leta 2022 in posedovanja drog. Sodišče v Leipzigu je prvotno denarno kazen znižalo. Pred tem je bila Müllerjeva že obsojena na 80.000 evrov kazni.

Zvezno upravno sodišče (Bundesverwaltungsgericht) v Leipzigu je obravnavalo tožbo ženske iz Bavarske glede obveznosti plačevanja prispevka za RTV, ker naj programi ARD, ZDF in Deutschlandradio ne bi bili dovolj raznoliki. Sodišče je zavrnilo tožbo in jo vrnilo v ponovno presojo nižjemu sodišču, ki bo moralo preveriti raznolikost programa. Razprava je bila javna in je pritegnila veliko pozornosti medijev in javnosti.