LG je pred sejmom CES 2026 predstavil nove prenosnike Gram z izjemno lahkimi ohišji iz novega materiala Aerominum in poudarkom na umetni inteligenci. Poleg tega je LG razširil linijo zvočnikov Xboom, ki vključuje štiri nove modele z AI funkcijami.

Južnokorejska korporacija LG Electronics je pred mednarodnim sejmom zabavne elektronike CES 2026 razkrila svojo najnovejšo linijo prenosnih računalnikov Gram. Nova serija se osredotoča na izjemno lahke zasnove, pri čemer izstopa 17-palčni model z grafično kartico RTX, ki po navedbah proizvajalca velja za najlažjega na svetu v svojem razredu. Ključna novost je uporaba materiala 'Aerominum', ki naj bi napravam zagotovil večjo vzdržljivost ob ohranitvi nizke teže. Naprave vključujejo napredne funkcije umetne inteligence, vključno s podporo za Microsoftov sistem Copilot+. Tehnologija omogoča izvajanje nalog umetne inteligence tako v oblaku kot neposredno na napravi, kar izboljšuje odzivnost in zasebnost uporabnikov. Poleg strojne osvežitve z novimi notranjimi komponentami LG stavi na kombinacijo prestižnega videza in visoke zmogljivosti, s čimer želi utrditi svoj položaj na trgu vrhunskih prenosnikov za zahtevne uporabnike.

Tehnološki gigant Apple po navedbah poznavalcev industrije razmišlja o opustitvi izdaje standardnega modela iPhone 18 v letu 2026. Namesto tega naj bi se podjetje v tem obdobju osredotočilo na razvoj prestižnejših modelov Pro in inovacij na področju zložljivih naprav. Prvotne napovedi so kazale na izid sredi junija 2026, vendar so novi strateški premiki lansiranje osnovne različice zamaknili v leto 2027. Ta odločitev sledi težavam pri razvoju tanjših modelov in slabšim prodajnim rezultatom specifičnih serij, kar je podjetje prisililo v preoblikovanje prihodnje linije izdelkov. Apple s tem korakom daje prednost tehnološko naprednejšim napravam, kot je napovedani iPhone Fold, medtem ko bo osvežitev standardne serije očitno morala počakati. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus maksimiranja dobička prek prodaje dražjih modelov v času, ko se trg pametnih telefonov sooča z nasičenostjo.

K-pop skupina BTS je napovedala, da bo marca izdala nov album, ki mu bo sledila svetovna turneja. To bo njihova prva večja vrnitev po skoraj štirih letih, odkar so člani zaključili obvezno služenje vojske.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je Abdolnaserja Hemmatija uradno imenoval za novega guvernerja Centralne banke Irana (CBI). Odločitev so člani kabineta potrdili na sredinem zasedanju vlade v Teheranu, s čimer je Hemmati prevzel vodenje ključne finančne institucije v državi. Imenovanje je bilo formalizirano s predsedniškim dekretom, ki poudarja prenos pooblastil v obdobju, ko se država spopada z zahtevnimi gospodarskimi izzivi. Hemmati, ki je to funkcijo že opravljal v preteklosti, se vrača na čelo centralne banke z nalogo stabilizacije nacionalne valute in obvladovanja inflacije. Njegova izvolitev odraža prizadevanja nove administracije predsednika Pezeshkiana za vzpostavitev izkušene ekipe na področju monetarne politike. Kot poroča uradna tiskovna agencija IRNA, so prioritete novega guvernerja usmerjene v krepitev bančnega sektorja in izvajanje ukrepov za ublažitev učinkov mednarodnih sankcij na iransko gospodarstvo.

Državna naftna družba Azerbajdžana (SOCAR) je v Romuniji odprla tri nove bencinske servise, s čimer je dodatno utrdila svojo prisotnost na tamkajšnjem maloprodajnem trgu goriv. Novi objekti so začeli delovati pod blagovno znamko SOCAR, kar predstavlja del širše strategije podjetja za širitev v jugovzhodni Evropi. Po poročanju tiskovnih agencij Trend in Azernews azerbajdžanski energetski velikan s tem korakom povečuje svojo konkurenčnost na romunskem trgu, kjer že vrsto let razvija svojo mrežo bencinskih črpalk. Podjetje SOCAR prek svoje hčerinske družbe v Romuniji vlaga v modernizacijo in širitev infrastrukture, kar vključuje ne le prodajo goriva, temveč tudi spremljevalne storitve za voznike. Ta širitev je tesno povezana z azerbajdžansko zunanjepolitično in gospodarsko usmeritvijo, ki temelji na izvozu energentov in krepitvi vpliva v državah Evropske unije. Romunija ostaja ena ključnih vstopnih točk za azerbajdžanske investicije v regiji, saj državi že vrsto let sodelujeta na področju energetske varnosti in oskrbe z zemeljskim plinom ter naftnimi derivati.

Neznani storilci so med božičnimi prazniki v nemškem mestu Gelsenkirchen izvedli enega največjih bančnih ropov v zgodovini države. Vlomilci so skozi steno prevrtali luknjo v prostore trezorja poslovalnice banke Sparkasse, kjer so izpraznili približno 3200 zasebnih sefov. Po prvih ocenah nemških preiskovalnih organov in poročanju medijev višina škode znaša med 10 in 90 milijoni evrov, pri čemer naj bi bila najbolj verjetna ocena okoli 34 milijonov evrov v gotovini, zlatu in nakitu. Policija primer obravnava kot tehnološko dovršen vlom, saj so storilci izkoristili praznični čas in pomanjkljivosti v varnostnem sistemu poslovalnice. Dogodek je v nemški javnosti sprožil burne razprave o ustreznosti varovanja zasebnih bančnih predalov. Preiskava incidenta še poteka, policija pa išče sledi za skupino profesionalnih vlomilcev, ki so v trezor vdrli kljub debelim zidovom in varnostnim mehanizmom.

V Azerbajdžanu so uvedli obvezno certificiranje energetske učinkovitosti za vse novozgrajene, prenovljene ali obsežno popravljene stanovanjske in nestanovanjske objekte. Po poročanju tiskovnih agencij Azernews in Trend bodo morali vsi novi gradbeni projekti ter nepremičnine, ki so v postopku večje sanacije, pridobiti uradno potrdilo o energetski porabi. Ta ukrep je del širših prizadevanj države za izboljšanje trajnostnega upravljanja z viri in zmanjšanje ogljičnega odtisa v gradbenem sektorju. Nova zakonodaja predpisuje stroge standarde, ki jih bodo morali upoštevati investitorji in lastniki nepremičnin v Bakuju in drugod po državi. Cilj energetske certifikacije je povečati preglednost porabe energije ter spodbuditi uporabo sodobnih izolacijskih materialov in energetsko varčnih tehnologij pri gradnji. Ukrep predstavlja pomemben korak Azerbajdžana h krepitvi energetske neodvisnosti in izpolnjevanju mednarodnih okoljskih standardov na področju nepremičninskega trga.

Armensko sodišče je odločilo, da se ruskega poslovneža Samvela Karapetjana premesti v hišni pripor. To je potrdil News.am 30. decembra 2025.

V nemškem mestu Gelsenkirchen na zahodu države se je v prostorih banke Sparkasse zgodil obsežen rop, v katerem so neznani storilci izpraznili več tisoč individualnih sefov. Po prvih ocenah nemških preiskovalnih organov in poročanju medijev naj bi skupna vrednost ukradenega denarja in dragocenosti znašala približno 34 milijonov evrov. Storilci so v trezor vdrli tako, da so skozi steno izvrtali odprtino, kar kaže na vnaprejšnje načrtovanje in tehnično podkovanost kriminalne skupine. Preiskava je pokazala, da so vlomilci skupaj razbili in izropali približno 3200 zasebnih sefov strank. Dogodek, ki so ga nemški mediji označili za enega največjih ropov bank v zadnjem času, je sprožil obsežno policijsko operacijo. Nemška policija podatkov o storilcih za zdaj še ni razkrila, prav tako še ni znano, ali so imeli napadalci notranje informacije o varnostnem sistemu banke Sparkasse. Prebivalci in komitenti so nad dogodkom pretreseni, saj gre za enega največjih premoženjskih deliktov v regiji ob koncu leta.

V Marmarskem morju blizu obale Istanbula sta zaradi močnega vetra trčila dva naftna tankerja, ki plujeta pod zastavama Turčije in Azerbajdžana. Turško ministrstvo za promet in infrastrukturo je potrdilo, da sta obe plovili na območju mestne četrti Florija oddali signale na pomoč. Turška obalna straža je na kraj dogodka nemudoma napotila reševalne čolne, da bi preprečili morebitno ekološko katastrofo ali nadaljnje poškodbe trupa. Incident se je zgodil 30. decembra v zahtevnih vremenskih razmerah, ki so oteževale manevriranje v bližini stambolskega pristanišča. Čeprav podrobnosti o stopnji škode ali morebitnem iztekanju nafte še niso povsem pojasnjene, so oblasti sporočile, da so reševalne ekipe vzpostavile stik s posadkama obeh ladij. Dogodek se je zgodil v času povečane napetosti v regiji, kjer so bili v preteklih tednih zabeleženi tudi napadi na tovorna plovila.

Svetovna kinematografska industrija je v letu 2025 zabeležila rezultate, ki so močno zaostali za ambicioznimi napovedmi analitikov. Kljub nekaterim uspešnim nadaljevanjem in blokbasterjem domača prodaja vstopnic ni dosegla pričakovanih devetih milijard dolarjev, temveč se je gibala na ravni povprečnega leta 2024. Čeprav so posamezne filmske uspešnice pritegnile občinstvo, se panoga še vedno spopada z dolgotrajnimi posledicami spremenjenih gledalskih navad in eksistencialnimi grožnjami tradicionalnemu modelu prikazovanja filmov. Analize kažejo, da so bili za letošnje leto značilni predvsem filmi z eksistencialno tematiko in grozljivke, ki pa niso zadostovali za popolno okrevanje kinematografov. Strokovnjaki poudarjajo, da vrnitev v kinodvorane ni bila tako obsežna, kot so predvidevali v začetku leta. Industrija se tako ponovno nahaja v negotovem položaju, saj se prihodki niso uspeli približati ravni pred kriznimi obdobji, kar postavlja vprašaj nad prihodnostjo velikih kinematografskih verig.

Novi protesti v Iranu so se razširili izven tržnic na univerze. Iransko vodstvo se sooča z naraščajočim pritiskom iz tujine, obenem pa se pojavlja nezadovoljstvo znotraj države. V ozadju so težave v gospodarstvu in grožnja novih vojaških napadov.

Po poročilih o protestih zaradi padca vrednosti riala, se je pojavila informacija, da je guverner iranske centralne banke Mohammad Reza Farzin odstopil, nasledil pa naj bi ga Abdolnasser Hemmati. Centralna banka zanika poročila o odstopu Farzina. Poročajo tudi, da so varnostne sile v Iranu razglasile izredno stanje.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Aliyev, je podpisal odloka o potrditvi proračunov Sklada za zavarovanje za primer brezposelnosti in Sklada za obvezno zdravstveno zavarovanje za leto 2026. Izdatki Sklada za zavarovanje za primer brezposelnosti bodo znašali 266,4 milijona manatov. Predvideni izdatki Sklada za obvezno zdravstveno zavarovanje pa so 2,6215 milijarde manatov, kar je 10,9% manj kot leto prej.

Na borzi Comex je cena terminskih pogodb za srebro z dobavo marca 2026 presegla 82 dolarjev za trojsko unčo, kar je nov zgodovinski rekord. Cena se je med trgovanjem povzpela na 82,44 dolarja, kar predstavlja 6,79-odstotno rast. Cena zlata je prav tako narasla, medtem ko je vrednost srebra na borzi Comex že prejšnji teden presegla 71 dolarjev za unčo.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.