Na britanski mornariški bazi Clyde na Škotskem, kjer so nameščene podmornice z jedrskimi raketami Trident, se je v prvem četrtletju 2025 zgodil resen jedrski incident kategorije A. Incident, ki ga je britansko obrambno ministrstvo priznalo šele sedaj, bi lahko povzročil radioaktivni izpust.
Po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o premestitvi ameriških jedrskih podmornic, se je oglasil Kremlj s pozivom k previdnosti pri jedrski retoriki. Trump je namreč odreagiral na grožnje bivšega ruskega predsednika Dmitrija Medvedeva z napovedjo o "razmeščanju dveh jedrskih podmornic v ustreznih regijah".
Evropske države so Združene države prehitile pri dobavi vojaške pomoči Kijevu preko pogodb z obrambno industrijo. Podatki Kiel Institute kažejo, da se je ta premik zgodil maja in junija 2025, kar poudarja vse večjo zanesljivost Evrope pri zagotavljanju vojaške pomoči Ukrajini.
Egipt je začel intenzivne pogovore z regionalnimi partnerji pred nujnim arabsko-islamskim vrhom o izraelskem napadu v Dohi, ki ga gosti Katar. Malezijski premier Anwar Ibrahim se bo udeležil vrha v Dohi, kjer bodo razpravljali o izraelskem napadu na Katar.
Slovenska vojska je zagotovila podporo pri snemanju filma Gajin svet 3, ki je tretji del ene najuspešnejših slovenskih filmskih serij. Podrobnosti o vrsti podpore niso bile navedene, vendar je očitno, da je vojska pripomogla k realizaciji snemalnih dni.
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da so inšpektorji odkrili delce urana na sirskem najdišču, za katerega sumijo, da je nekoč gostilo jedrski reaktor. IAEA je pozvala Sirijo k polnemu sodelovanju glede obtožb o gradnji tajnega jedrskega reaktorja na tem območju.
NATO se je odzval na izjave Milorada Dodika in opozoril, da je vsaka grožnja s secesijo destabilizacijska in nevarna. Izrazil je podporo Bosni in Hercegovini ter njenim državnim institucijam, prav tako pa tudi podaljšanju mandata operacije EUFOR Althea v okviru Berlinskega sporazuma.
Velika Britanija je zavrnila načrt o napotitvi 30.000 mirovnih sil v Ukrajino za zaščito pristanišč in ključnih mest. Londonski The Times poroča, da je vojaško vodstvo opustilo idejo in predlaga bolj realistično misijo.
Estonija je izgnala ruskega diplomata Dmitrija Prilepina, prvega sekretarja ruskega veleposlaništva v Talinu, in ga razglasila za persono non grata zaradi domnevnega vmešavanja in spodkopavanja estonske družbe in ustavne ureditve. Rusija je obljubila, da bo sprejela povračilne ukrepe.
Pavel Durov je potrdil, da so uporabniki Telegrama prejeli stotine sporočil o prevarah in izsiljevanju. Administracija Telegrama je ta teden blokirala številne kanale, povezane z doxingom.
Tulsi Gabbard, direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe, je sporočila, da je Velika Britanija umaknila zahtevo po 'zadnjih vratih' v šifrirane podatke Applovih uporabnikov, shranjene v oblaku, po pritisku ZDA. S tem so ameriški uporabniki Applovih naprav pridobili večjo zasebnost podatkov.
Velika Britanija in Francija sta Poljski ponudili pomoč v obliki lovskih letal Eurofighter in Rafale, potem ko so neznani droni kršili poljski zračni prostor. Ministrstvo za obrambo Poljske je potrdilo ponudbo, ki naj bi okrepila vzhodni bok zveze NATO.
Bolgarija in nemški Rheinmetall bosta v Bolgariji zgradila dva obrata obrambne industrije. Eden od njiju bo največja tovarna smodnika v Evropi, drugi pa obrat za proizvodnjo 155-milimetrskih artilerijskih granat po standardih Nata. To je naznanil vodja stranke Državljani Evrope za razvoj Bolgarije (Gerb) in nekdanji premier Bojko Borisov.
Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.
Pentagon je z družbo Raytheon Technologies podpisal pogodbo v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev za proizvodnjo raket zrak-zrak srednjega dosega AMRAAM za Ukrajino in 18 drugih zavezniških držav. Rakete so namenjene uporabi v lovcih F-16 in sistemih zračne obrambe NASAMS. Proizvodnja raket bo potekala tudi v Arizoni.
Nemčija se je odločila izvesti obsežno preoborožitev države z namenom, da bi ustvarila najmočnejšo vojsko v Evropi. Po poročanju Berliner Zeitung (BZ) so nemške oblasti že začele s preoborožitvijo Bundeswehra. Nemčija načrtuje, da bo v obrambnih izdatkih prehitela druge države članice Nata.
Ameriška mornarica je v vojaško bazo v Grenlandiji premestila letalo Boeing E-6B Mercury, znano kot letalo "sodnega dne". Letalo, ki služi kot zračni komandni center, bo izvajalo rutinske operacije in vaje s strateškimi jedrskimi podmornicami v Atlantskem in Tihem oceanu. Po poročanju revije Newsweek je letalo namenjeno za upravljanje, komunikacijo in nadzor nad podmornicami, ki nosijo jedrsko orožje.
Predstavljene so bile podrobnosti ameriškega protiraketnega sistema "Zlata kupola", ki bo imel štiri obrambne sloje (en vesoljski in tri zemeljske) z enajstimi baterijami na celini, Aljaski in Havajih. Projekt naj bi stal približno 175 milijard dolarjev. Strokovnjak Aleksander Mihajlov je izrazil mnenje, da projekt krši mednarodne sporazume o prepovedi orožja v vesolju in da gre za piar projekt Donalda Trumpa.
Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je nadzoroval končni preizkus motorja na trdo gorivo za medcelinske balistične rakete (ICBM). Državni mediji so poročali, da je Kim s pomočjo daljnogleda opazoval plamen med preizkusom motorja.
Kitajska je na paradi 3. septembra, posvečeni 80. obletnici zmage nad Japonsko in koncu druge svetovne vojne, predstavila najnovejše orožje. Satelitski posnetki so razkrili prisotnost protiladijskih in balističnih raket ter bojnih brezpilotnih letal, s čimer je Kitajska svetu demonstrirala svojo vojaško moč. Po navedbah Bloomberga naj bi to orožje predstavljalo grožnjo za ZDA.