Skrivnostna ruska radijska postaja UVB-76, v javnosti znana pod vzdevkom »radijska postaja sodnega dne«, je v prvih urah novega leta 2026 oddala novo šifrirano sporočilo. Po poročanju specializiranih kanalov, ki spremljajo dejavnost postaje, se je prenos zgodil 1. januarja ob 00.21 po moskovskem času. Sporočilo je vsebovalo kodno zaporedje »NŽTI 81656 GLOTANJE 4259 7212«, pri čemer je osrednja beseda »glotanje« (požiranje) postala prva beseda, ki jo je postaja predvajala v novem letu. Poleg kodiranega sporočila je postaja poslušalcem v Rusiji namenila tudi krajše voščilo ob novem letu. Postaja UVB-76 je desetletja vir številnih ugibanj in teorij zarot, saj običajno oddaja zgolj ponavljajoče se brneče zvoke, ki jih občasno prekinejo glasovna sporočila v ruščini. Čeprav njen uradni namen nikoli ni bil javno potrjen, vojaški strokovnjaki in radijski amaterji ocenjujejo, da gre za komunikacijsko vozlišče ruskih oboroženih sil, namenjeno prenosu ukazov vojaškim enotam ali rezervistom. Ponavljajoča se dejavnost v zadnjih mesecih kaže na ohranjanje operativne pripravljenosti tega komunikacijskega sistema.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svoje zdravje in energijo. Razkril je, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI, kot je bilo predhodno poročano.

Zohran Mamdani je uradno postal župan New Yorka in začel opravljati eno najzahtevnejših funkcij v ameriški politiki. V svojem nastopnem govoru je obljubil preobrazbo vlade v imenu prebivalcev mesta. Pri tem ga je s Korano prisegel socialist Bernie Sanders.

Ruska federacija je izrazila željo po poglobitvi prijateljstva, partnerstva in dobrososedskih odnosov med peterico kaspijskih držav v letu 2026. Skupino držav ob Kaspijskem jezeru poleg Rusije sestavljajo še Kazahstan, Turkmenistan, Azerbajdžan in Iran. Diplomatsko pobudo je uradno predstavil Nikolaj Udovičenko, posebni predstavnik ruskega predsednika in veleposlanik za posebne naloge pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Namen ruske pobude je utrditev regionalne stabilnosti in gospodarskega sodelovanja med državami, ki si delijo strateško pomembno območje kaspijskega bazena. Ruska stran poudarja pomen skupnega reševanja regionalnih vprašanj v duhu partnerstva, kar je ključno za zagotavljanje varnosti na tem območju. Napovedano okrepljeno sodelovanje v letu 2026 nakazuje na dolgoročne načrte Moskve za utrditev svojega vpliva in povezovanje z energetsko bogatimi državami v svoji soseščini. Takšne diplomatske geste so del širše ruske zunanjepolitične strategije usmerjanja proti vzhodu in jugu, kjer kaspijska regija igra ključno vlogo pri tranzitnih poteh in energetski oskrbi.

Zohran Mamdani, demokratični socialist, je bil zaprisegel kot župan New Yorka takoj po polnoči v četrtek na zgodovinski, opuščeni podzemni postaji na Manhattnu. 34-letni Mamdani, ki je prisegel na Koranu, se je zavezal, da se bo spopadel s krizo dostopnosti stanovanj. Slovesnost je bila zasebna.

Zohran Mamdani je po polnoči prisegel kot župan New Yorka na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice na Manhattnu. Pri zaprisegi je položil roko na Koran. Slovesnosti so prisostvovali njegova žena Rama Duwaji.

Zohran Mamdani, član skupščine iz Queensa, je ob polnoči zaprisegel kot župan New Yorka. Pri zaprisegi je uporabil stoletja star Koran. Slovesnost je potekala na postaji podzemne železnice, praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi na novoletni dan. Njegova ekipa načrtuje dve ločeni zaprisegi. Mamdani naj bi bil prelomni kandidat, od katerega mnogi pričakujejo transformativne spremembe.

Na ruskem smučišču Krasna Poljana v Sočiju se je v sredo, 31. decembra, sprožil snežni plaz, ki je pod seboj pokopal 10-letno deklico in njenega očeta. Nesreča se je zgodila med smučanjem, ko je gmota snega nepričakovano zdrsnila na progo in ujela oba družinska člana. Takoj po dogodku so na pomoč priskočili drugi prisotni turisti in smučarji, ki so začeli z mrzličnim odkopavanjem zasutih oseb. Po poročanju ruskih medijev so očividci hitro locirali ponesrečenca in ju uspešno rešili izpod snežne odeje še pred prihodom reševalnih služb. Deklica in oče v incidentu nista utrpela hujših poškodb, čeprav so ju reševalci na kraju dogodka preventivno oskrbeli. Incident je sprožil razprave o varnostnih protokolih na smučišču v času povečanega tveganja za plazove.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) je poročal o močnem sončnem izbruhu razreda M7,1. Gre za prvi tovrstni dogodek po treh dneh relativnega zatišja na površju Sonca. Izbruh te intenzivnosti spada med močnejše pojave, ki lahko vplivajo na dogajanje v zemeljski ionosferi, vendar ne predstavlja najvišje stopnje nevarnosti. Znanstveniki so pojav zabeležili prek opazovalnih sistemov laboratorija, ki spremljajo aktivnost v aktivnih območjih zvezde. Izbruhi razreda M so desetkrat šibkejši od ekstremnih izbruhov razreda X, vendar še vedno lahko povzročijo kratkotrajne motnje v radijskih komunikacijah na polarnih območjih in vplivajo na delovanje satelitskih sistemov v zemeljski orbiti. Trenutno se Sonce nahaja v obdobju povečane aktivnosti, kar je pričakovano glede na njegov 11-letni cikel.

V Tihem oceanu ob severovzhodni obali Japonske so v bližini prefekture Ivate zabeležili potres z magnitudo 5,7. Japonska nacionalna meteorološka služba je poročala, da je bilo žarišče potresa na globini približno 30 kilometrov pod morsko gladino. Kljub znatni moči tresenja tal pristojni organi niso poročali o smrtnih žrtvah ali gmotni škodi na infrastrukturi. Oblasti prav tako niso izdale opozorila pred cunamijem, kar je prineslo olajšanje prebivalcem regije, ki je bila v preteklosti že večkrat tarča uničujočih seizmičnih dogodkov. Današnji dogodek se uvršča med manj nevarne potrese v regiji, ki se sicer spopada z visoko stopnjo potresne dejavnosti. Japonski strokovnjaki nadaljujejo z opazovanjem razmer, vendar ocenjujejo, da neposredne nevarnosti za širšo javnost ni.

V Bakuju je ob dnevu solidarnosti azerbajdžancev po vsem svetu in prihajajočem novem letu potekala praznična prireditev v živalskem vrtu, ki jo je spodbudila Leyla Əliyeva, podpredsednica sklada Heydər Əliyev ter ustanoviteljica javnega združenja IDEA. Dogodek je bil namenjen predvsem otrokom iz socialno šibkejših okolij, ki so se udeležili organiziranega ogleda živalskega vrta in različnih zabavnih dejavnosti. Poleg praznovanja v živalskem vrtu je pobuda vključevala tudi razdeljevanje prazničnih daril in pomoči družinam z nizkimi prihodki. Projekt odraža prizadevanja sklada Heydər Əliyev za socialno vključenost in podporo ranljivim skupinam prebivalstva v Azerbajdžanu, hkrati pa krepi vlogo organizacije IDEA pri ozaveščanju o naravi in skrbi za dobrobit skupnosti. Prireditev se je zaključila z razdelitvijo daril vsem prisotnim otrokom.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je Abdolnaserja Hemmatija uradno imenoval za novega guvernerja Centralne banke Irana (CBI). Odločitev so člani kabineta potrdili na sredinem zasedanju vlade v Teheranu, s čimer je Hemmati prevzel vodenje ključne finančne institucije v državi. Imenovanje je bilo formalizirano s predsedniškim dekretom, ki poudarja prenos pooblastil v obdobju, ko se država spopada z zahtevnimi gospodarskimi izzivi. Hemmati, ki je to funkcijo že opravljal v preteklosti, se vrača na čelo centralne banke z nalogo stabilizacije nacionalne valute in obvladovanja inflacije. Njegova izvolitev odraža prizadevanja nove administracije predsednika Pezeshkiana za vzpostavitev izkušene ekipe na področju monetarne politike. Kot poroča uradna tiskovna agencija IRNA, so prioritete novega guvernerja usmerjene v krepitev bančnega sektorja in izvajanje ukrepov za ublažitev učinkov mednarodnih sankcij na iransko gospodarstvo.

Letališče v Krasnodarju je začasno omejilo sprejem in odpošiljanje letal. Letališče Domodedovo sprejema in odpošilja lete v posebnem režimu, po dogovoru s pristojnimi organi.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta med srečanjem na Floridi razpravljala o morebitnem vojaškem napadu na Iran v letu 2026. Po navedbah ameriških virov, na katere se sklicuje portal Axios, sta voditelja osrednjo pozornost namenila napredku iranskega jedrskega programa in razvoju balističnih raket, kar Izrael ocenjuje kot neposredno grožnjo svoji varnosti. Netanjahu je Trumpu prenesel zaskrbljenost glede zmogljivosti teheranskega režima, medtem ko je Trump opozoril, da bodo iranska dejanja povzročila resne posledice. Razprava predstavlja nadaljevanje zaostrovanja ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu po Trumpovem povratku v Belo hišo. Medtem ko Izrael išče trdna zagotovila za ameriško podporo pri uničenju iranske jedrske infrastrukture, Trumpova administracija uporablja ostro retoriko za pritisk na Teheran in palestinsko gibanje Hamas. Srečanje potrjuje strateško uskladitev med državama, ki bi lahko vodila do novega kroga destabilizacije v regiji, če se bosta strani odločili za uresničitev vojaških načrtov v prihodnjem letu.

Objavljen je bil seznam najbolj pričakovanih filmskih premier leta 2026. Čeprav je leto 2025 prineslo številne filmske izdaje, so nekateri projekti dosegli uspeh, drugi pa ne. Napovedanih je bilo tudi 17 južnih indijskih filmskih izdaj za leto 2026, vključno s filmi z zvezdami, kot so Rajinikanth, Kamal Haasan, Mohanlal in Mammootty.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Vladimirju Zelenskemu varnostnih jamstev v obsegu, ki ga zahteva Ukrajina, poroča New York Times.

New York Times poroča, da Donald Trump naj ne bi bil pripravljen zagotoviti Ukrajini varnostnih jamstev v obsegu, kot jih zahteva Volodimir Zelenski. Časnik je že prej poročal, da naj bi Trump Zelenskega v preteklosti označil za 'ubogljivca'.

Državna naftna družba Azerbajdžana (SOCAR) je v Romuniji odprla tri nove bencinske servise, s čimer je dodatno utrdila svojo prisotnost na tamkajšnjem maloprodajnem trgu goriv. Novi objekti so začeli delovati pod blagovno znamko SOCAR, kar predstavlja del širše strategije podjetja za širitev v jugovzhodni Evropi. Po poročanju tiskovnih agencij Trend in Azernews azerbajdžanski energetski velikan s tem korakom povečuje svojo konkurenčnost na romunskem trgu, kjer že vrsto let razvija svojo mrežo bencinskih črpalk. Podjetje SOCAR prek svoje hčerinske družbe v Romuniji vlaga v modernizacijo in širitev infrastrukture, kar vključuje ne le prodajo goriva, temveč tudi spremljevalne storitve za voznike. Ta širitev je tesno povezana z azerbajdžansko zunanjepolitično in gospodarsko usmeritvijo, ki temelji na izvozu energentov in krepitvi vpliva v državah Evropske unije. Romunija ostaja ena ključnih vstopnih točk za azerbajdžanske investicije v regiji, saj državi že vrsto let sodelujeta na področju energetske varnosti in oskrbe z zemeljskim plinom ter naftnimi derivati.

Neznani storilci so med božičnimi prazniki v nemškem mestu Gelsenkirchen izvedli enega največjih bančnih ropov v zgodovini države. Vlomilci so skozi steno prevrtali luknjo v prostore trezorja poslovalnice banke Sparkasse, kjer so izpraznili približno 3200 zasebnih sefov. Po prvih ocenah nemških preiskovalnih organov in poročanju medijev višina škode znaša med 10 in 90 milijoni evrov, pri čemer naj bi bila najbolj verjetna ocena okoli 34 milijonov evrov v gotovini, zlatu in nakitu. Policija primer obravnava kot tehnološko dovršen vlom, saj so storilci izkoristili praznični čas in pomanjkljivosti v varnostnem sistemu poslovalnice. Dogodek je v nemški javnosti sprožil burne razprave o ustreznosti varovanja zasebnih bančnih predalov. Preiskava incidenta še poteka, policija pa išče sledi za skupino profesionalnih vlomilcev, ki so v trezor vdrli kljub debelim zidovom in varnostnim mehanizmom.